
Prišleki opevajo Slovenijo kot zeleno, neokrnjeno deželo, kjer ljudje še znamo živeti v stiku z naravo, kjer pred hišami pridelujemo svojo lastno zelenjavo in kjer pijemo vodo, ki priteče iz pipe.
Ob debati o številu medvedov in volkov pa se pokaže, da izgubljamo stik z realnostjo, s tem pa tudi pristen stik z naravo. Vsi vse vedo, še največ pa tisti, ki nimajo pojma. Ko boste za mnenje o neki temi vprašali strokovnjaka, morda raje ne bo odgovoril, ker se vprašanje nanaša na zadevo, o kateri ne ve dovolj … veliko. Ko boste enako vprašanje naslovili na povprečnega uporabnika Facebooka, bo vedel vse.
Za to, da se zavemo lepote narave, je morda dovolj, da po urejeni pešpoti skočimo na bližnji hrib in s pogledom na ponoreli svet tam spodaj užijemo mir in tišino. Mogočnosti narave pa se bomo zavedeli šele v prostranstvih, kjer na primer živi več slonov kot ljudi. Ali ob naravnih katastrofah.
Pogosto imam občutek, da postavljamo naravo, torej živalski in rastlinski svet, na eno stran daljice in človeka na drugega. Mar ni to nekako dokaz, da že pozabljamo, kaj pomeni sožitje z naravo? Narava je človeku zaupana v upravljanje. Včasih je treba sprejemati težke, neprijetne odločitve in pogosto učinki takšnih odločitev vplivajo na to, da imamo na voljo manj udobja, kot ga zahtevamov 21. stoletju. Toda prav takšne odločitve lahko prinesejo oziroma pomagajo ohraniti kakovost življenja. Smo odgovorni?
Kazalo
Fotolov
Dopust drugače
Reportaža, Afrika
Oskrbnik
Tipi e-motorjev
Lahkig nog naokrog
Izlet, Dovška baba
Izlet, Sabotin
Izlet, Grintovec