ABC balvanskega plezanja

Ste že kdaj v naravi srečali skupino nasmejanih ljudi, ki so nosili neke čudne, velike in nerodne kvadratne nahrbtnike? Prizor je včasih kar malo smešen, a nič kaj nenavaden, saj so bili to najverjetneje plezalci, ki so se odpravljali v iskanje »novih balvanskih problemov«.

Balvansko plezanje ali balvaniranje, slengovsko mu rečemo tudi bolderiranje, je plezanje brez vrvi na balvane, ki praviloma niso višji od doskočne višine. Balvaniranje se izvaja na naravnih balvanih ali na umetnih balvanih in stenah.

Vse kar morate vedeti o balvanskem plezanju!

Povsod po svetu se trend plezanja zahtevnih smeri preusmerja tudi v balvaniranje, in tudi Slovenci, kljub manjšemu številu balvanov, uspešno držimo korak s trendom.

Kako pa je z varovanjem pri balvanskem plezanju? Plezalec pri plezanju na ni varovan z vrvjo, ampak ga varujejo posebne blazine imenovane »crash pad«, ki so nameščene pod balvan in soplezalci, ki pazijo (»Spotting«) na padce plezalca (s pomočjo rok usmerijo morebiten padec na blazino).

Balvanske smeri = problemi, saj je narava balvanskega plezanja pogosto kratka, nenavadna in podobna reševanju problema.

Da bi zmanjšali možnost poškodbe pri padcu, se plezalci redko povzpnejo višje od 3-5 metrov.

Kako se oprema pri balvanskem plezanju razlikuje od opreme pri plezanju z vrvjo? Oprema se kar precej razlikuje, saj pri balvanskemu plezanju potrebujemo le plezalne čevlje, magnezij z vrečko, »crash pad« oziroma blazine za varovanje, krtačke različnih velikosti s katerimi očistimo skalo in priporočljiv je tudi trak s katerim povijemo manjše rane na dlaneh.

Padanje in »spotanje«

Balvansko plezanje je plezalni slog, kjer je poudarjena moč ter dinamika gibanja in ne toliko vzdržljivost, značilna za športno plezanje.

Največkrat se pleza v skupinah, saj se plezalci med seboj spodbujajo in pomagajo pri osvajanju težkih balvanskih problemov. Tudi če ste šele začetnik pri plezanju, se lahko pridružite kolegom plezalcem in ste koristen del ekipe, če se naučite pravilno varovati (»spotting«). Ko »spotaš« soplezalca, ne smeš stati neposredno spodaj pod njim, ampak se postaviš na rob crash pad blazine. Namen spotanja ni, da soplezalca uloviš, ampak ga z rokami usmeriš, da varno pristane na blazinah.

Balvansko plezanje v Sloveniji

V Sloveniji se najde kar nekaj balvanišč, in sicer so Balvani Križevska vas, Črni Vrh (Cerkno), Črnotiče, Glence, Golobove pečine, Gore, Koča Mladika (Postojna), Marela, Ožbalt, Perovo, Rašica, Robanov kot, Selnica, Topla, Trenta in Vitovlje.

Balvansko plezanje v Sloveniji je bilo do nedavnega omejeno predvsem na plezanje na apnenčasti skali, katere značilnost so ostri negativni oprimki, okrog leta 2007 se je na Slovenskem začelo odkrivati plezanju primerne granitne balvane.

V lanskem letu pa je izšel tudi prvi slovenski plezalni vodnik Pohorje bouldering, namenjen balvanskemu plezanju na širšem območju Pohorja, kjer prevladuje granitna oziroma granitu podobna skala.

Plezanje je resnično vsestranski šport, kjer skoraj vsak, ki ga preizkusi najde nekaj dobrega zase. Če bi bi se radi preizkusili v plezanju, so za začetek najprimernejše notranje nizke plezalne stene. Nudijo namreč najenostavnejši dostop do plezanja, saj za varnost pod steno v primeru padca poskrbijo blazine ali druga primerna podlaga. Poleg tega pa največkrat nudijo možnost izposoje plezalnih čevljev. Če vas torej mika plezanje, ga preizkusite in na svoji koži spoznajte, zakaj vse več Slovencev pleza.