Andrej Štremfelj nad glavo ponosno dvignil zlati cepin

Tako je postal edini zemljan s tem prestižnim priznanjem tako za življenjske dosežke kot za vrhunski vzpon.

Slovenska alpinistična legenda je veličastno skulpturo prejela iz rok alpinista mlajše generacije Luke Lindiča, zahvalil pa se je ženi Mariji, brez katere ne bi dosegel takšnih uspehov.

Štremflju je cepin podaril Luka Lindič 

Slovesna podelitev na gorniškem festivalu Ladek je bila za Štremflja nekaj posebnega: "Poljaki so res naredili velik dogodek, odlično smo se počutili. Na Poljskem ima alpinizem močno tradicijo, prišli so ljudje z vse Poljske in od drugod, dvorana je bila nabito polna. Že na predavanju je bilo noro vzdušje, še nikoli nisem predaval pred toliko ljudmi. Ker je Jeff Lowe umrl, so morali prekiniti tradicijo, da zlati cepin podeli zadnji prejemnik te nagrade, in so se domislili, da ga podeli predstavnik mlajše generacije, ki mu je prejemnik vzor. Odločili so se za Luko Lindiča in sem res vesel, da sem ga dobil iz njegovih rok, saj je dostojen naslednik. Na predavanju o poti, ki me je pripeljala do zlatega cepina, sem govoril tudi o Mariji, saj bi brez takšne žene težko dosegel takšne uspehe, na podelitvi pa sem jo povabil na oder in se ji tako zahvalil."

Štremfelj, že od vsega začetka član alpinističnega odseka Planinskega društva Kranj, se je v slovensko alpinistično zgodovino vpisal 13. maja 1979, ko sta z Nejcem Zaplotnikom kot prva Slovenca in hkrati prva Jugoslovana stopila na vrh Everesta (8848 m), leta 1990 pa sta se na najvišjo goro povzpela z ženo Marijo Štremfelj in postala prvi zakonski par na strehi sveta. Povzpel se je še na sedem drugih osemtisočakov: Gašerbrum I, Broad Peak, Gašerbrum II, Šišo Pangmo, južni vrh Kangčendzenge, Čo Oju in Daulagiri. V svoji 46-letni alpinistični karieri je bil na več kot dvajsetih odpravah v nepalski Himalaji, opravil je prve pristope na več sedemtisočakov ter kot inštruktor deloval v slovenski šoli za nepalske gorske vodnike v Manangu. Plezal je tudi v Patagoniji, Pamirju, ZDA in bil na Denaliju in Aconcagui.

Zlati cepin podeljujejo že od leta 1992

"Že po naravi sem trmast in vztrajen, iz alpinizma pa se naučiš, da za cilj, ki si ga zadaš, oziroma za pot, za katero se odločiš, da boš hodil po njej, ni samo po sebi umevno, da ti bo na njej postlano z rožicami, ampak da se je treba za vsako stvar potruditi. Tudi če je vsakič težko, če misliš, da ne bo šlo, je treba vztrajati, tako kot je treba vztrajati tudi v življenju. Prav tako v hribih ni nič zlaganega, zlagani so kvečjemu ljudje. Hribi so stvarstvo, ki te nauči, da v življenju največ veljata poštenost in odkritost do sebe in drugih. To tudi v svoji službi vedno poudarjam učencem - da je resnica tista, ki osvobaja, prej, kot jo poveš oziroma se soočiš z njo, lažje živiš," poudarja slovenska alpinistična legenda.

Slovenski alpinizem je tako bogatejši še za eno mednarodno strokovno alpinistično odličje

Prvi podeljeni zlati cepin sta leta 1992 za prvenstveni vzpon po južnem stebru Kangčendzenge (8476 m) prejela Marko Prezelj in Andrej Štremfelj, ki je leta 2018 tudi prvi slovenski prejemnik zlatega cepina za življenjsko delo v alpinizmu. Leta 1997 sta ga prejela Tomaž Humar in Vanja Furlan za novo smer v severozahodni steni Ama Dablama (6812 m) v Nepalu. Leta 2007 je nagrado zlati cepin že drugič prejel Marko Prezelj, skupaj z Borisom Lorenčičem za preplezano novo smer v stebru Čomolharija (7326 m); istega leta je zlati cepin po mnenju občinstva prejel še Pavle Kozjek za prvenstveni solo vzpon na Čo Oju (8201 m) in objavo fotografije poboja tibetanskih beguncev na prelazu Nangpa La. Leta 2012 sta zlati cepin za smer Sanjači zlatih jam v K7 West (6858 m) v Pakistanu prejela Luka Stražar in Nejc Marčič, leta 2015 za prvenstveni vzpon v severni steni Hagshuja (6657 m) v indijski Himalaji Aleš Česen, Luka Lindič in Marko Prezelj ter leta 2016 za prvenstveno smer na Cerro Kishtwar (6173 m) v Indiji Urban Novak in Marko Prezelj, skupaj z Američanom Haydnom Kennedyjem in Francozom Manujem Pellissierjem.