Med letošnjimi prejemniki zlatega cepina, najvišjega priznanja za alpinistične dosežke na svetu, sta tudi slovenska alpinista Aleš Česen in Luka Stražar.
Lani sta se skupaj z Britancem Tomom Livingstonom kot prva povzpela na karakorumski sedemtisočak Latok I s severne strani.
To je že osmi zlati cepin za Slovenijo v 27-letni zgodovini podeljevanja nagrade za najvidnejši alpinistični vzpon, medtem ko je lani zlati cepin za življenjsko delo prejel tudi Andrej Štremfelj. Mednarodna komisija bo septembra na Poljskem nagradila še vzpona v Himalaji in Karakorumu.
Karakorumski sedemtisočak je v zadnjih štirih desetletjih ostal neizpolnjen cilj okoli 30 alpinističnih odprav z vsega sveta, slovenskima alpinistoma Alešu Česnu (Alpski gorniški klub) in Luki Stražarju (Akademski AO) ter BritancuTomu Livingstonu pa je uspelo avgusta lani preplezati prvenstveno 2400-metrsko smer v severnem ostenju Latoka I in se 9. avgusta 2018 povzpeti na 7145 metrov visok vrh ter se tako v zgodovino vpisati z drugim vzponom na ta pakistanski sedemtisočak in prvim uspešnim vzponom s severne strani.
"Letos bodo nagrajeni trije vzponi, poleg našega še dva, na žalost sicer posthumno. To sta solo vzpona Davida Lame in Hansjörga Auerja, ki sta žalostno končala letošnjo pomlad v Kanadi. Težko in nehvaležno je primerjati in vrednotiti različne vzpone. Našemu je neko dodatno žlahtnost prav gotovo dodala tudi vsa res pestra zgodovina neuspešnih poskusov v ostenju Latoka, seveda ob vseh drugih odlikah nekega vrhunskega vzpona v najvišjih gorah, ki jih ta vzpon nedvomno ima," poudarja Česen, ki bo s Stražarjem in Livingstonom prejel zlati cepin za alpinistične dosežke v letu 2018 za vzpon na Latok I (7145 m), rešitev "zadnjega tehničnega problema Karakoruma", poleg njih bosta z zlatim cepinom posthumno nagrajena še avstrijska alpinista - David Lama za solo vzpon na Lunag Ri (6907 m) v Himalaji in Hansjörg Auer za solo vzpon na Lupghar Sar West (7200 m) v Karakorumu. Letošnji prejemnik zlatega cepina za življenjske dosežke je poljski alpinist Krzystof Wielicki, znan po svojih zimskih, prvenstvenih in solo vzponih na osemtisočake.
In sicer med 19. in 22. septembrom 2019. Mednarodno žirijo, ki je izmed 58 izstopajočih vzponov v letu 2018 izbrala tri in jih nagradila z zlatim cepinom za alpinistične dosežke, sestavljajo ugledna imena iz sveta alpinizma: Sandy Allan, Kazu Amano, Valeri Babanov, Jordi Corominas, Fred Degoulet, Ines Papert in Andrej Štremfelj, ki je lani kot prvi Slovenec prejelzlati cepin za življenjsko delo in tako postal edini Zemljan s tem prestižnim priznanjem tako za življenjske dosežke kot za vrhunski vzpon.
Oba alpinista bosta zlati cepin za alpinistične dosežke prejela že drugič. Luka Stražar ga je z Nejcem Marčičem prejel že leta 2012 za smer Sanjači zlatih jam v K7 West (6858 m) v Pakistanu, Aleš Česen pa z Markom Prezljem inLuko Lindičem (letos je bil z Ines Papert v naboru iztopajočih vzponov za prvo zimsko prečenje Watzmanna v Alpah v enem dnevu) leta 2015 za prvenstveni vzpon v severni steni Hagshuja (6657 m) v indijski Himalaji.
"Dva vrhunska vzpona sicer lahko nekako primerjaš, če sta oba tvoja, a ta primerjava bo zelo težko objektivna. Primerjaš zgolj občutke, ki pa seveda niso odvisni zgolj od objektivnih danosti in zahtevnosti nekega vzpona. Primerjati dva vzpona različnih plezalcev pa je lahko že znanstvena fantastika. Lahko to seveda narediš, ju celo rangiraš, ampak nekega večjega smisla pa mnogokrat to ne bo imelo," razmišlja Česen in dodaja: "Če primerjam svoja nagrajena vzpona, torej vzpon v steni Hagshuja in lanski vzpon v Latoku, lahko mirno rečem, da je bil vzpon v Latoku 'vreden' za kak razred več. Šlo je za podobne tehnične težave, vendar v bistveno večji steni na bistveno višji nadmorski višini. Po drugi strani pa je bil vzpon na Hagshu še bolj avanturističen, ker tam ni še nihče nikoli plezal, v Latoku pa je pred nami poskušalo že okoli 30 odprav."
Zato njegovih prvih vtisov ob novici o zlatem cepinu nismo uspeli pridobiti, Česen pa leto dni po uspešni odpravi na Latok pravi: "Moram priznati, da odprave ne podoživljam z neko nostalgijo ali velikim čustvenim nabojem, bolj po 'sili razmer', saj sem imel na to temo pozimi precej predavanj. Ko so se stvari končno umirile, je zdaj prišla še ta nagrada. Nekako me ta odprava noče pustiti pri miru, pa s tem ne mislim kaj slabega ali da bi se pretirano pritoževal. Pač ko prideš domov, te prej ali slej tok življenja odnese naprej. V alpinističnem smislu se mi zdaj spet neti ogenj, ki je motivacija za naprej. Ampak pri tem vzpon na Latok nima večje teže kot pač moja celotna alpinistična in življenjska pot."
Zgodovino zlatega cepina so vidno zaznamovali slovenski alpinisti, ki so bili v 27 letih podeljevanja najvišjega alpinističnega priznanja nagrajeni kar devetkrat. Prvi podeljeni zlati cepin sta leta 1992 za prvenstveni vzpon po južnem stebru Kangčendzenge (8476 m) prejela Marko Prezelj in Andrej Štremfelj, ki je leta 2018 tudi prvi slovenski prejemnik zlatega cepina za življenjsko delo v alpinizmu. Leta 1997 sta ga prejela Tomaž Humar in Vanja Furlan za novo smer v severozahodni steni Ama Dablama (6812 m) v Nepalu. Leta 2007 je nagrado zlati cepin že drugič prejel Marko Prezelj, skupaj z Borisom Lorenčičem za preplezano novo smer v stebru Čomolharija (7326 m); istega leta je zlati cepin po mnenju občinstva prejel še Pavle Kozjek za prvenstveni solo vzpon na Čo Oju (8201 m) in objavo fotografije poboja tibetanskih beguncev na prelazu Nangpa La. Leta 2012 sta zlati cepin za smer Sanjači zlatih jam v K7 West (6858 m) v Pakistanu prejela Luka Stražar in Nejc Marčič, leta 2015 za prvenstveni vzpon v severni steni Hagshuja (6657 m) v indijski Himalaji Aleš Česen, Luka Lindič in Marko Prezelj ter leta 2016 za prvenstveno smer na Cerro Kishtwar (6173 m) v Indiji Urban Novak in Marko Prezelj, skupaj z Američanom Haydenom Kennedyjem in Francozom Manujem Pellissierjem. Septembra 2019 bosta za prvi vzpon na Latok I (7145 m) s severne strani zlati cepin prejela še Aleš Česen in Luka Stražar, ki sta se na sedemtisočak v Karakorumu povzpela z Britancem Tomom Livingstonom.
Vir: PZS