
Zimski čas je eden izmed najbolj idiličnih časov v visokogorju, a ta idila ima tudi svojo hladno stran, ki se je z znanjem oborožen gornik/planinec zaveda.
Slovensko visokogorje je pod snežno odejo, nevarnost snežnih plazov je nad višino 1400 m zmerna, to je druga stopnja po evropski petstopenjski lestvici. »Z vidika stroke gre za najbolj problematično in nevarno stopnjo, saj jo večina posameznikov prezre v smislu, saj je samo »dvojka«. Pa vendar smo v zadnjih dneh v gorah opazili veliko nihanje temperature in je bilo nad 1800 m tudi do 5°C. Posledično so se v grapah spontano prožili plazovi mokrega snega, predvsem tam, kjer je travna podlaga. Veliko pa je tudi mest z napihanim snegom, ki že ob pičli obremenitvi popustijo in se sprožijo plazovi kložastega snega. Vse omenjene dejavnosti se dogajajo na dokaj majhnem območju, zato je oceno tveganja težko podati. Imamo mesto z mokrim snegom in travno podlago, ki kar kliče po plazovih; le nekaj metrov stran pa se srečamo s trdo in poledenelo podlago,« je razmere v gorah predstavil strokovni sodelavec PZS in gorski reševalec Matjaž Šerkezi.
V zadnjih dneh se je v sredogorju in visokogorju zadrževala megla, ki je oteževala orientacijo, poleg tega je bil zaradi dodatne vlage občutek mraza večji kot sicer. »V prihodnjih dneh pričakujemo, da se bo zaradi višjih temperatur čez dan sneg ojužil, proti večeru pa zmrznil. S tem se bodo večale ledene površine, ki predstavljajo nevarnost za zdrs,« je še dodal Šerkezi.
Kaj moramo vedeti, če se na pohod odpravljamo pozimi?
Pred odhodom v gore ali na kateri koli planinski izlet je ključna dobra predhodna priprava. Katera vprašanja si je smiselno zastaviti pred vstopom na snežno odejo?
Pred odhodom v gore poskrbimo za obveščanje in s svojo namero seznanimo najbližje (kam se odpravljamo, za koliko časa, rezervni cilji) ali pa v skrajnem primeru pustimo obvestilo o poti pod vetrobranskim steklom avtomobila. Vpisujmo se v vpisne knjige na vrhovih in kjer je to možno. Vse te informacije pomagajo gorskim reševalcem pri nudenju pomoči.