Eden izmed lepših planinskih domov pri nas stoji na Zeleniškim sedlu med severnim ostenjem Begunjščice in južnim pobočjem grebena Na Možeh. Leta 2011 so na tem mestu postavili nov dom, saj je prejšnji leta 1999 pogorel do tal. Danes v okviru postojanke deluje tudi Gorniški učni center Zelenica.
Izhodišče za visokogorske ture
Od Doma na Zelenici se največ pohodnikov poda na Vrtačo (2181 m), proti jugu pa do Roblekovega doma na Begunjščici (1657 m) oziroma na Veliki vrh na Begunjščici (2060 m) – . Nekoliko daljša je tura na Stol (2236 m): pod Vrtačo in skozi dolino v Kožah ali mimo Doma pri izviru Završnice in čez sedlo Šija. V obeh primerih pohodnike čakajo 2 do 3 ure in pol hoda v vsako smer, seveda pa bo najlepše, če izberemo krožno pot.
Do Doma na Zelenici pa pridemo iz dveh smeri. Z zahoda iz doline Završnice pri Žirovnici, kjer se označena pot začne pri Tinčkovi koči (1070 m), bolj obiskana pa je vzhodna pot z Ljubelja, ki smo jo tokrat izbrali tudi mi.
Na Zelenico po (nekdanjem?) smučišču
Pot se začne pri opuščenem hotelu na Ljubelju. Z velikega makadamskega parkirišča nas planinski smerokazi za Zelenico, Vrtačo in Stol usmerijo po kolovozu. Po le nekaj minutah hoje markaciji sledimo desno na ožjo stezo, po kateri si le skrajšamo ovinek in čez minutko se vrnemo na kolovoz. Kakšnih deset do petnajst minut se vzpenjamo skozi gozd, potem pa pridemo na smučišče in nadaljujemo pod sedežnico. Na razpotju malo naprej se usmerimo levo (markacija je na stebru, kakšnih dvajset metrov naprej). Vzpon pod žičnico po razdrapanem kolovozu po dolini med Begujščico na levi (jug) in Ljubeljščico na desni (sever) je tudi naprej zmerno strm, le pod kočo na Vrtači se vzpne nekoliko bolj strmo.
Od koče nadaljujemo po ožji poti, ki pod žičnico zavije v levo in na drugi strani doline pripelje med ruševje. Po bolj skalnatem terenu se vzpnemo bolj strmo in višje pridemo na širšo pot. Sledimo ji nekaj minut do razpotja, kjer zavijemo desno na pešpot. V nekaj minutah prispemo do Doma na Zelenici.