Dovška baba (1891 m) iz Raven

Utrujeni od dolge sobotne ture v Julijskih Alpah, smo si v nedeljo zaželeli krajšega izleta v Karavanke. Nad Dovjem se dviga Kepa (2139 m), za Vrtačo in Stolom najvišja gora v Karavankah, a tokrat smo se vzpeli na enega od sosednjih vrhov, kamor prav tako vodi pešpot iz vasi Jakoba Aljaža. Do Dovške babe je iz Dovja za približno tri ure zmerne hoje (skoraj 1200 metrov višinske razlike), zato smo se tokrat drznili z avtomobilom odpeljati precej visoko, do Raven, od koder je do razglednega vrha le slabi dve uri zložne hoje.

Krave so srborite
Z mesta, kjer smo parkirali, po makadamski cesti nekaj minut nadaljujemo do zapornice, od koder nas čaka še kakšnih pet minut vzpenjanja po srednje strmem makadamu. Ko se z leve se priključi pešpot iz Dovja, le nekaj korakov naprej zavijemo desno na dobro vidno pot, ki se zelo strmo vzpne skozi gozd. Do planine Dovška Rožca premagamo slabih 400 metrov, poti pa praktično ne moremo zgrešiti.

Na planini zavijemo nekoliko levo in nadaljujemo desno od pastirske koče, kjer si lahko v času pašne sezone na terasi z neprecenljivim razgledom na Julijce privoščimo vsaj kislo mleko, če ne še kaj močnejšega. Na planini se pase več deset glav govedi, med katerimi je tudi precej telet in srborit bik, zato previdno! In pse na vrvico, na kar vas bo že od daleč opomnil tudi pastir.

Nadaljujemo po dobro vidni poti čez planino, naravnost navkreber. Razgled za hrbtom je iz metra v meter boljši: v lepem vremenu vidimo celotne osrednje Julijce, globoko v dolini pa Mojstrano in zahodni del Dovja s cerkvijo sv. Mihaela. Pod vrhom pot zavije nekoliko v levo in se nadaljuje tik pod grebenom. Kot povsod v Karavankah, je južno pobočje položnejše, severno, avstrijsko, pa prepadno, zato previdno na vrhu!

Spust pod grebenom
Manjši krog lahko naredimo, če na vrhu sledimo mejnim kamnom na grebenu proti vzhodu. Spuščamo se kakšnih petnajst minut in čez čas pridemo na avstrijsko planino, ki jo obidemo po južnem robu. Slednjič se spustimo do poti, po kateri zavijemo ostro levo in se pod grebenom spuščamo nazaj proti planini Dovška Rožca (naravnost bi pot po grebenu nadaljevali proti Hruškemu vrhu, 1777 m). Na planino pridemo po desetih do petnajstih minutah hoje.

Komur se mudi, se lahko s planine Dovška Rožca vrača po strmi pešpoti, mi pa smo si zadnji trenutek premislili in se raje spustili po cesti. To izlet podaljša za kakšnih petnajst minut, toda cesta je neprometna: razen kolesarja in nabiralca gob z mopedom, smo srečali le še nekaj planincev.