Elektrospodbuda - 01/2019 NaProstem

Ciniki bodo seveda odmahnili, da so oddelki za marketing opravili svoje delo z odliko. A to jim ne bi uspelo, če na tržišču ne bi dejansko obstajala želja po rekreaciji tudi med tistimi, ki so se – iz kakršnega koli razloga že – kolesarjenju kot načinu transporta ali rekreacije doslej izogibali.

Najbolj pogosti izgovori so bili vedno pomanjkanje časa, prevelik napor glede na končno zadovoljstvo ob gibanju in boleča zadnja plat. Zadnje je mogoče rešiti z ustreznim sedežem in – kot velja za skoraj vse na tem tem svetu – dobrim zicledrom. Za prvi dve težavi pa je najboljša rešitev električno kolo, ki skrajša in olajša potovanje. Ker ga skrajša, pridemo prej do hriba, kjer se rekreacija šele začne. Ali pa pridemo prej v službo in se ob tem niti ne oznojimo. Ker pomoč elektromotorja olajša potovanje, pa se za kolesarjenje odločijo tudi tisti, ki bi sicer ostali doma.

Sean Yates je nekdanji profesionalni cestni kolesar. Štirinajst let je dirkal v najboljših ekipah na svetu, dvanajstkrat na francoskem Touru, devetkrat ga je končal, leta 1994 je en dan nosil rumeno majico vodilnega po času. V starejših letih zaradi srčne okvare ni več mogel razviti dovolj moči, da bi lahko za dušo kolesaril na visoke prelaze, ki jih je nekoč zlahka premagoval. Potem so prišla električna kolesa. 59-letnik, ki še vedno deluje v kolesarstvu kot športni direktor, je odkril sladkosti cestnega kolesa z elektromotorjem in se vrnil na cesto.

Zmrdovanje pravovernih kolesarjev, ki so se zviška opazovali vsako novo tehnologijo v kolesarstvu – in jo potem večinoma začeli uporabljati –, je zato odveč. Koles z elektromotorjem ne bodo kupovali tisti, ki kolesarijo že zdaj in bodo še dolgo, ampak tisti, ki niso nikoli kolesarili ali pa bi nehali, morda zaradi bolezni ali preprosto zaradi starosti.

Tako o električnih kolesih nima smisla razmišljati kot o konkurenci običajnim biciklom, ampak kot o dopolnilni ponudbi, ki zdaj omogoča kolesarjenje vsem, ki si to lahko privoščijo. Elektrificirani kolesarji tudi niso konkurenca tistim, ki vrtimo pedala brez pomoči v baterijo akumulirane energije. Tako kot ne tekmujemo z motoristi ali pešci, tudi ne tekmujemo s kolesarji, ki imajo na voljo dodatnih 250 vatov moči. In seveda raje vidimo, da nas počasi prehitevajo skoraj neslišni kolesarji, kot da mimo brzijo hrupni štirikolesniki.

Kolesarjenje še nikoli ni bilo tako dostopno. In to je dobro za vse, navsezadnje tudi za okolje, seveda ob predpostavki, da transport z električnimi kolesi nadomešča transport z avtomobili, pa naj gre za štirikolesnike z električnim ali motorjem na notranje izgorevanje. Kolo porabi manj energije in zasede manj prostora.

Kazalo, vsebina iz tokratne izdaje revije NaProstem