[INTERVJU] Lahkih nog naokrog: »Splača se potovati, saj veliko doživiš, spoznaš sebe in tudi začneš ceniti svoj dom!«

Pogovarjali smo se z Rokom in Katarino, arhitektom in kemičarko, ki ju kljub različnosti povezuje tudi ljubezen do potovanja. Svoje popotniške prigode pridno beležita na blogu Lahkih nog naokrog.

Na spletni strani Lahkih nog naokrog lahko zasledite podrobne opise z njunih potovanj po skoraj vseh kontinentih (od Evrope, Azije, Avstralije, Afrike itd.), pa tudi nekaj zanimivih z domačih krajev. Nikar pa ne spreglejte rubrike Okusi sveta, kjer vam zaupata kar nekaj zanimivih kuharskih receptov iz različnih držav, s podrobnimi navodili za pripravo.

Kako sta se spoznala in kako se je začela potem odvijati zgodba lahkih nog naokrog?

Katarina: Spoznala sva se že dolgo nazaj, v plezalnem krožku na gimnaziji. Blog pa je začel nastajati nekaj let nazaj, ko sva začela tudi malo več potovati. Zdelo se nama je super, da imava prostor za shranjevanje svojih spominov ter da tudi midva deliva svoje izkušnje, saj sva tudi sama dobila veliko informacij iz različnih blogov.

Sta tudi prej že potovala, ko še nista bila skupaj?

Katarina: Sama nisva potovala, sva pa potovala z družino. Toliko časa sva že skupaj, da bi težko potovala sama.

Pa vaju kdaj prime, da bi šla sama?

Katarina: Ravno pred kratkim sva se pogovarjala, da bi bilo zanimivo. Ko sva bila v Gvatemali in je moral Rok nekaj urediti, sem hodila sama po mestu. Čisto drugačen občutek je, bolj se povežeš z domačini in drugimi popotniki, ker nisi zaprt v svojo mini skupino.

Rok: Razmišljala sva, da bi eno potovanje izvedla tako, da začneva vsak posebej potem pa se nekje srečava.

»Blog se je razvil tudi iz ideje, da nama ni potrebno neprestano komunicirati s starši in prijatelji. Saj so nama vsi pisali z istimi vprašanji. Zdaj pa jim rečeva, naj preprosto spremljajo blog.«

Katarina ti skrbiš za vsebino, Rok ti pa za fotografije in oblikovanje?

Katarina: Tako je ja, zdi se mi dobro, da je na blogu nek konstanten stil pisanja. Poleg tega pa jaz ne znam lepo slikati ?

Rok: Jaz uživam v fotografiranju, večkrat sem se tudi že namenil, da bi nekaj napisal, ampak mi čas in volja nekako ne dopuščata ?

Zelo sta si različna, se na potovanjih tudi kdaj skregata? Oziroma se težko uskladita, kaj bi šla pogledati?

Katarina: Sva kar enotna -imava oba raje naravo in aktivnosti v naravi. Seveda si ogledava tudi kakšno mesto. Skregava pa se ponavadi zato, ker je Rok lačen.

Rok: Ja ja, ona bi kar hodila cel dan brez hrane. (Smeh)

Kako izberete destinacijo? In kako poteka načrtovanje?

Rok: Zelo različno. Za Južno Afriko je bilo tako, da sva želela iti na safari in sva gledala, koliko so karte za posamezno država in sva videla, da se JAR najbolj splača. Tako sva potem potovanje zgradila okrog safarija.

Katarina: Zelo je različno, ponavadi je ena stvar, ki naju pritegne in v tem primeru je bil to safari. Drug primer pa je bila lanskoletna srednja Amerika. Karte so bile prav smešno poceni in sva jih takoj kupila in šele potem začela gledati kam greva. Naknadno sva ugotovila, da je Salvador precej nevarna država.

Največkrat je tako, da naju nekaj pritegne, ko bereva kakšen blog, vidiva kakšno fotografijo, slišiva zgodbe. Vedno pa je tako, da naju zanimajo stvari off the beaten path.

Kje pa iščeta informacijo?

Katarina: Največ po blogih in po spletu. Rok pa ponavadi išče kar slikovno.

Rok: Ponavadi najdem, kakšno majhno sliko na Goolgu in potem praskam po internetu dokler ne najdem dodatnih informacij. Ali pa najdem, kakšno koristno informacijo na blogih. Kot sem recimo za Belorusijo zasledil na TripAdvisor forumu, da je imela neka ženska zapisano, da lahko pred njeno hišo brezplačno kampiramo in sva jo kontaktirala in se dogovorila z njo. Izkazalo se je za super doživetje in spoznala sva res pristno Belorusijo.

Videla sta že veliko sveta, kakšno pa je vajino mnenje glede Slovenije?

Rok: Bolj ko potujem, bolj se mi zdi da premalo vem o Sloveniji. Po svojem mi je malo bedno raziskovati različne kotičke sveta in nič vedeti o Sloveniji.

Kje najdete denar in čas za potovanje? Gresta »low budget« ali celo leto hranita denar za potovanja?

Katarina: Ubistvu kar oboje. Varčujeva kolikor se le da. Med letom in tudi na samem potovanju ne zapravljava ravno veliko. Hočeva čim več doživeti, za čim manj denarja.

Kolikor se le da si iščeva ugodna prenočišča. Če potujeva sama velikokrat izkoristiva »Couchsurfing« in spiva zastonj pri domačinih. Tudi kampirava pogosto, ker je najceneje. V Omanu sva bila 10 dni in strošek za spanje je bil na koncu nič evrov, saj sva vse noči kampirala divje. Tam je to dovoljeno in sva seveda izkoristila. Mini triki, pač. Tudi sama si kuhava recimo.

Rok: S tem kampiranjem res veliko prihraniva pa tudi veliko doživiva. Recimo v Afriki, tam sredi safarija začutiš kaj je res čar kampiranja, ko slišiš kako se oglašajo hijene. In imaš drugačne sostanovalce kot ponavadi. (Smeh) Pogledaš v nebo in so vse zvezde prižgane… Bolj vidim nek čar v kampiranju, kot da bi to delala zato, da prihraniva.

Tudi glede stvari, ki jih želiva videti se odločiva kaj nama je bolj pomembno. Tako, da za kakšno stvar plačava tudi več, če nekaj res želiva videti.

Katarina: To sem še hotela dodati, da si kuhava po večini sama, seveda tam kjer se to splača. V Aziji in v srednji Ameriki, kjer je bila hrana na ulicah po en dolar si ne kuhava sama, ampak v kakšni dražji državi pa vedno izkoristiva to možnost. Če si sam kuhaš se res pozna.

Poleg tega pa vedno iščeva poceni karte. Če najdeva poceni karto, jo kupiva in potem planirava naprej. Imava srečo, da še ni bilo težav glede dopusta v službi.

Rok: Moraš biti pa zelo prilagodljiv, odločiti se moraš kam bi rad šel, v katerem delu leta oziroma koliko bi rad dal. Lani sva imela 2000 evrov budgeta za potovanje na osebo. Za ta denar sva videla Belorusijo, Islandijo, Oman, Salvador pa še kakšen izlet po Sloveniji in bližnji Evropi. Veliko lahko, če se znajdeš.

Katera država se vama je najbolj vtisnila v spomin?

Katarina: Težko je reči, ker je bilo res veliko res super potovanj. Tudi jaz vedno pravim, da je zelo odvisno v kakšnem stanju si nekje. Tako, da je zelo težko reči katera država mi je najbolj pri srcu. Najbolj svež je spomin na res noro potovanje po Salvadorju in Gvatemali, kjer sva videla bruhajoč vulkan.

Rok: Meni je bilo zelo všeč prvo potovanje v Maroko. Bilo nas je pet, šli smo leta 2012 in vse skupaj je bilo precej improvizirano. Sploh pa mi je Maroko pri srcu zato, ker vem da takega, Maroka kot smo ga takrat doživeli ne bo več možno videti.

Bi za letošnje leto našim uporabnikom svetovala, kakšno destinacijo, ki je »must see«?

Katarina: Jaz bi zagotovo vsem svetovala naj obiščejo Oman. Kdor hoče doživeti arabski svet, brez tistega vsiljevanja na vsakem koraku v smislu »kupi to, kupi ono«, tega je v Maroku na primer ogromno, je potem Oman super izbira. Tudi zelo varna država s prekrasno naravo.

Rok: Tudi jaz bi rekel, da je Oman super tudi za začetnike in ljudje, ki mislijo, da je težko potovati. Tam je potovanje res preprosto. Narava je navdušujoča, ljudje so zelo prijazni in nimajo nič za bregom. Bolj sem se počutil varno tam, kot v Sloveniji.

Sta imela tudi kakšno ekstremno negativno izkušnjo na vajinih potovanjih? Recimo, so vaju že kdaj okradli?

Katarina: Mene so na vlaku na maturantskem izletu okradli, zdaj ko pa hodiva skupaj okrog se nama to še ni zgodilo. Najbolj naju je skrbelo, kaj bo v Salvadorju. Ker sva brala, da je kraja pogosta in da je nevarna država.

Rok: Ni dobro preveč brati na spletu, kaj vse se dogaja v državah kamor potuješ, ker to potem kar v veliki meri definira, vsaj začetek potovanja.

Za konec, kaj bi svetovala nekomu, ki razmišlja, da bi se prvič podal na eno malo bolj konkretno potovanje?

Katarina: Ne iti z agencijo, meni osebno to res ni vredu, ker mi veliko pomeni, da sama naredim plan,, da vem, kam grem in kaj želim tam videti. To je seveda tudi odvisno od človeka, niso vsi tako zagnani za organiziranje potovanj. Če že z agencijo, pojdi s kakšno avanturistično.

Rok: Lahko ti drug naredi plan, ampak pojdi sam, ker mislim, da sam sebe zelo spoznaš na potovanju, saj vidiš, kako reagiraš v določenih situacijah. Kljub temu, da imaš plan se lahko zgodi, kaj nepredvidljivega.

Katarina: Splača se potovati, začneš ceniti Slovenijo in svoj dom. Spoznaš sebe in spoznaš drug drugega. Spoznaš se, kako reagirati v določenih situacijah, do katerih ponavadi ne pride v udobju vsakdana. Nastanejo spomini, to je tisto kar ti ostane.