Kalška gora (2047 m) od Suhadolnika

Kalška gora je s Kokrskega sedla videti nedostopna, z južne strani pa ima njen travnat greben dosti bolj prijazen značaj. Čeprav je med nižjimi dvatisočaki, se ponaša s krasnim razgledom na Grintovce na severu, na Kalški greben, Vrh Korena (1999 m), Kompotelo (1989 m) in Mokrico (1853 m) na jugu ter na Storžič (2132 m) na zahodu. V lepem vremenu se za njim kažejo tudi Julijci s Triglavom. Ker je v okolici kar nekaj bolj trofejnih vrhov, ima še eno dobro lastnost: ni preveč obiskan.

Na Kokrsko sedlo čez Taško
Na vrh vodita nezahtevni označeni poti iz smeri Krvavca (čez Dolge Njive ali čez planino Koren), iz Kamniške Bistrice in iz doline Suhi Dol pa moramo od Kokrskega sedla naprej na dveh odsekih uporabiti tudi roke. Najzahtevnejša pa je pot iz smeri Krvavca čez Kalški greben, kjer se je potrebno povzpeti tudi čez zelo zahteven odsek. Zaradi vročine smo tokrat izbrali krajšo pot iz smeri doline Kokre, ki vodi po prisojnih zahodnih pobočjih. Začne se pod kmetijo Suhadolnik, izbiramo pa lahko med dvema potema: nezahtevna stara pot nima posebnosti, čez Taško pa se vzpnemo čez nekaj zavarovanih ali z lestvami opremljenih odsekov.

Parkiramo na označenem parkirišču pod Suhadolnikom in se po cesti v zložnem vzponu napotimo slabih tristo metrov do domačije. Tam zavijemo desno po gozdni cesti, ki ji sledimo še slabih pet minut, potem pa zavijemo levo na široko pešpot, ki skozi gozd v slabih desetih minutah zmernega vzpona pripelje nazaj na gozdno cesto. Že čez dve ali tri minute pridemo do razpotja.

Desno na Kokrsko sedlo vodi nezahtevna stara pot, levo pa po ožjem kolovozu nadaljujemo po poti čez Taško. V nadaljevanju se strmeje vzpnemo ob hudourniku in skozi gozd pridemo do votline, kjer se začne zahtevnejši del poti. Najprej se strmo vzpnemo čez skale, tam je v pomoč jeklenica. Tudi v nadaljevanju je pot zelo strma, čez skalne prehode so v pomoč klini in skobe, na drugih najstrmejših odsekih pa dve lestvi.

Ko pridemo čez Taško, se svet zravna in z desne se priključi stara pot. Nekaj korakov po ravnini oziroma zložnem terenu nadaljujemo čez cvetoč travnik, potem pa se pot spet strmeje vzpne med visoko travo in zaplatami rušja do Kokrskega sedla s Cojzovo kočo.

Razgledna pot na Kalško goro
Pri Cojzovi koči se usmerimo desno v smeri Kalškega grebena in Krvavca ter v zmernem vzponu sledimo grebenu. Ko pot zavije nekoliko desno, moramo premagati kratek izpostavljen prehod, zavarovan samo s skobo ali dvema. Za prehodom pot spet zavije levo in se čez melišče približa steni (nataknimo čelado!). Na koncu melišča pot zavije levo v steno. V pomoč so klini in na enem prehodu tudi jeklenica,a pobočje ni pretirano izpostavljeno. Največja težava so krušljive skale, na položnejših delih pa grušč. Čez najzahtevnejši odsek precej hitro dosežemo greben in razpotje. Desno se nadaljuje pot proti lepo vidnemu Kalškemu grebenu, levo pa po in pod grebenom skoraj naravnost nadaljujemo na vrh Kalške gore.

Na Kokrsko sedlo se pazljivo vrnemo po isti poti, že znanemu terenu sledimo tudi do razcepa nad Taško, kjer se lahko dol vrnemo po nezahtevni stari poti, najprej ob strmem skalnatem pobočju Pod grebenom in potem ob hudourniku.