Kalški greben (2244 m) čez Ježa

Greben na jugu Grintovcev se v smeri jug-sever razteza med Krvavcem in Kokrskim sedlom. S severa, torej s Kokrskega sedla, je pot v zadnjem delu zelo zahtevna, pa tudi sicer je precej daljša, saj je izhodišče bodisi na Jezerskem iz doline Suhi Dol ali na drugi strani Kokrskega sedla, pri Domu v Kamniški Bistrici. Z južne strani je vrh lahko dostopen iz smeri Krvavca čez planino Koren ali čez Dolgo njivo, nekoliko zahtevnejši pa je vzpon s Krvavca čez Zvoh. V vsakem primeru pohodnika razveseli odličen razgled na vse najpomembnejše vrhove Kamniško Savinjskih Alp. Tokrat smo se na Kalški greben napotili s planine Jezerca in čez Zvoh, vračali pa smo se po nezahtevni poti čez planino Koren in mimogrede skočili še na Vrh Korena (1999 m), ki je le nekaj višinskih metrov s poti.

Čez Krvavec na Veliki Zvoh
S parkirišča po cesti nadaljujemo do prvega ovinka, kjer nas planinski smerokazi usmerijo naravnost čez pašnike. Po ozki stezi se vzpenjamo le kratek čas do kolovoza, ki mu sledimo levo in se po njem nekaj metrov nad makadamsko cesto zlagoma vzpenjamo do Kriške planine. Ko se spustimo do ceste, nekaj korakov nadaljujemo po njej, potem pa zavijemo desno in se po slabo označeni stezi mimo planšarije vzpnemo čez pašnike. Čez čas pridemo na kolovoz, ki mu sledimo do desnega ovinka, tam pa nadaljujemo naravnost po ožji poti, ki pripelje do Doma na Krvavcu.

Nadaljujemo po makadamski cesti in mimo oddajnika pod vrhom Krvavca (1853 m) proti Velikemu Zvohu (1971 m). Kolovoz je čedalje slabši in strmejši, zadnji metri pod vrhom Velikega Zvoha so tlakovani. Vodni zbiralnik obidemo po levi strani, vrh je tik nad »jezerom «, vpisna knjižica pa nekoliko nižje ob poti, po kateri nadaljujemo pot.

Velika terasa na jugu Grintovcev
Pot po grebenu Jež se najprej precej strmo spusti, potem pa je strmina znosnejša. Po vrhu grebena prečkamo dve izpostavljeni mesti, potem pa se vendarle spustimo do strme grape, po kateri se s pomočjo jeklenice navpično vzpnemo kakšnih deset, petnajst metrov. Na tem mestu je zaradi krušljivih skal obvezna čelada! V nadaljevanju je pot nezahtevna in nazadnje se pod Vrhom Korena za slabih sto višinskih metrov spustimo do razpotja Škrbina (1871 m).

Pot se spet vzpne in že kmalu pridemo na razpotje, kjer nadaljujemo levo (desno Kalška gora) in se med ruševjem vzpenjamo proti vršnemu grebenu. Višje se izvijemo iz objema ruševja in nekaj časa hodimo čez trave, nazadnje pa pridemo na skalnat svet na neizrazitem vrhu grebena.

Na zahodu se lepo vidi Storžič in v ozadju Julijci s Triglavom, naravnost pred nami pa so po vrsti Kočna, Grintovec, Dolgi hrbet, Štruca in Skuta, za njo Kranjska Rinka, vzhodneje pa Turska gora, Brana, Kamniško sedlo, Planjava in v ozadju Ojstrica.

Nazaj čez planino Koren
Do vznožja Vrha Korena se spustimo po že znani poti. Nazaj grede smo skočili še na vrh, ki prav tako ne razočara z razgledi, nadaljevali pa naravnost proti planini Koren. Že po nekaj korakih pridemo na razpotje, kjer se držimo desno (levo Kompotela in Mokrica). Po tej poti se spustimo do Planine Koren z – večinoma – zaprtim pastirskim stanom. Planino prečkamo in se na drugi strani spet nekoliko vzpnemo. Na vrhu prečkamo pašno ograjo in se zlagoma spuščamo, potem pa pridemo na precej strm vzpon, po katerem se dvignemo za približno petdeset metrov, potem pa nas do Kriške planine čaka samo še spust.

Do Planine Jezerca se vrnemo po že znani poti.