Na Vipavskem vas čaka nova planinska pot

Poimenovana je po očetu vipavskih planincev Otmarju Črnilogarju, tudi gonilni sili za postavitev obstoječe Furlanove poti na Gradiško turo, ki letos praznuje 50-letnico.
Uradno odprtje Otmarjeve poti organizira Planinsko društvo Vipava, v nedeljo, 19. maja 2019, ob 16. uri v športno-rekreacijskem centru Kamp Tura, ki se nahaja na izhodišču poti na Gradiško turo - na vrhu Gradišča pri Vipavi. V primeru slabega vremena bo slovesnost potekala v prostorih Škofijske gimnazije Vipava.

Vodstvo PD Vipava se je za postavitev Otmarjeve poti odločilo ob prihajajoči jubilejni obletnici odprtja obstoječe prav tako zelo zahtevne Furlanove poti na Gradiško Turo. Pot je bila pohodnikom v uporabo izročena 15. junija 1969, poimenovana pa je po domačinu in velikem ljubitelju gora Fricu Furlanu, ki se je 11. februarja 1952 smrtno ponesrečil prav v stenah Ture. Na to spominja tudi spominska plošča, postavljena pred vstopom v steno.
Postavljanja Furlanove poti se še danes dobro spominja dolgoletni vipavski planinec Srečko Vidrih. »Pri izdelavi poti smo sodelovali vipavski planinci in drugi prostovoljci, med njimi sem bil s 17 leti najmlajši, tako da sem bil skoraj neopazen. Poleg nas pa je Otmar kot profesor v izdelavo poti angažiral tudi svoje dijake iz vipavskega semenišča,« se spominja Vidrih.

Nova pot posvečena Otmarju Črnilogarju

Nova, Otmarjeva pot na Gradiško Turo je posvečena profesorju, prevajalcu, duhovniku in predsedniku PD Vipava Otmarju Črnilogarju (1931-1999). Prav on je bil pobudnik in ključni mož za postavitev obstoječe Furlanove poti.
»Petdeseta obletnica Furlanove poti se nam je zdela primeren mejnik, da se poklonimo Otmarju in vsemu, kar je storil za planinstvo na Vipavskem. Že takrat je imel namreč v načrtu več možnih poti na Turo. Z novo potjo povezujemo Furlanovo in novo Otmarjevo pot in tako uresničujemo eno izmed njegovih prvotnih idej,« pojasnjuje predsednik PD Vipava Pavel Makovec.
Črnilogar je ena ključnih osebnosti v zgodovini vipavskega planinstva, saj je s svojo zagnanostjo poskrbel za pravi preporod društva, s svojimi številnimi talenti pa je zaznamoval tudi številna druga področja tako na lokalni kot nacionalni ravni. Po njem je med drugim poimenovana planinsko-romarska pot od Podrage do Štjaka, prvi organiziran pohod po njej je potekal leta 2005.

Več kot 400 metrov dolžine in 240 metrov višinske razlike

Otmarjeva pot je skladno z zakonom o planinskih poteh v katastru planinskih poti PZS kategorizirana kot zelo zahtevna planinska pot. Zato se je treba na Otmarjevo pot odpraviti z ustreznimi izkušnjami in ustrezno opremo. Za manj izkušene je priporočljivo, da se na pot podajo v spremstvu usposobljenega vodnika.

Dolžina same Otmarjeve poti znaša približno 450 metrov, višinska razlika med vstopom in izstopom pa 240 metrov. Vanjo so namestili okrog 420 metrov jeklenice (vključno s 70 metri jeklene vrvi za dostope), 220 vrvnih klinov za pritrditev jeklenice, 110 stopnih klinov, 30 klinov za pragove in 70 kilogramov rebrastega železa za utrjevanje poti.

Otmarjevo pot je sicer tehnično gledano mogoče razdeliti v štiri odseke. Prvi odsek zaznamuje izpostavljeno plezanje v navpični rahlo previsni steni, ki ji sledi še plezanje v plošči. V drugem odseku sledi prehod s plošče in okoli ovinka v naslednjo ploščo, tretji odsek poteka večinoma po naravnih razčlembah in ima zato bistveno manj tehničnih pomagal. Zadnji, četrti odsek poti pa po navpičnih ploščah pripelje mimo obeležja s citatom Otmarja Črnilogarja do stika z obstoječo potjo.

Omenjeni citat se nanaša na Črnilogarjev vpis v knjigo gostov pri Abramu z dne 7. junija 1998: »... Bodite zvesti soncu, zeleni zemlji, tudi čarom teme, posebno pa sebi! Ame