Donački gori, vrhu nad Rogatcem v Zgornjem Posotelju, so nadeli vzdevek Štajerski Triglav. S sosednjima vrhovoma, Ženčajem (582 m) na zahodu in Resenikom (735 m) na vzhodu, naj bi bila Donačka gora videti kot Triglav. Tudi sama Donačka gora ima dva vrhova. Skalnat in po vzhodni poti težje dostopen vzhodni vrh (883 m) in zahodni vrh (884 m), na katerem je dosti več prostora tudi za visok drog z zastavo in visoko piramido s križem in kipcem Matere Božje. Donačka gora naj bi imela, če jo gledamo iz zahodne smeri, podobo roga – zato so ji nekoč pravili Rogaška gora, najbližjemu večjemu kraju Rogatec, najbližjemu termalnemu kraju pa – Rogaška Slatina.Krožna potNekoliko daljša pot na Donačko goro vodi iz
Sv. Jurija na južnih obronkih gore. Pot za pol ure skrajšamo, če začnemo pri Rudijevem domu na severozahodni strani gore. Sicer je pot enaka: od Rudijevega doma se ob pobočju gore mimo cerkve sv. Donata nekoliko spustimo, potem pa se s pogledom na Macelj zlagoma vzpenjamo do vzhoda gore, kjer pot zavije v strnjen gozd in se vzpne čez vzhodni vrh, kjer je tudi krajši, z jeklenico zavarovan odsek. Z vzhodnega vrha se pot nadaljuje pod in po grebenu do zahodnega vrha. Od tam se skozi pragozd po najstarejši slovenski planinski poti, ki jo je leta 1853 za zdraviliške goste Rogaške Slatine nadelal dr. Ernst Froelich, spustimo nazaj do izhodišča.
Vzpon čez vzhodni vrhOd Rudijevega doma se napotimo nazaj po cesti in po nekaj korakih pridemo na asfalt. Cesto še pred prvo domačijo zapustimo: ob lesenem hlevu zavijemo levo v smeri Maclja in izvira Sotle. Nad cesto se po gozdu zlagoma spuščamo po ozki stezi, ki že po desetih minutah pripelje na jaso s cerkvijo sv. Donata. Mimo cerkve nadaljujemo naravnost po kolovozu in po ravnem terenu čez nekaj časa pridemo do rogovilastega smerokaza. Levo je Sv. Jurij, mi pa nadaljujemo naravnost v smeri Izvira Sotle in Donačke gore čez Krče. Pot proti vzhodu se zlagoma vzpenja ob pobočju, na desno se odpira pogled čez dolino Rogatnice na Macelj z vrhom Maceljska gora (718 m). Počasi se obračamo proti severu in slednjič pridemo na razpotje, kjer zavijemo levo in odtlej hodimo po gozdu.
Le malo naprej na razpotju več poti zavijemo levo po strmi, a dobro nadelani poti, ki se čez čas pod vršnim pobočjem položi in pripelje do z jeklenico zavarovanega prehoda čez skale, kjer se vzpnemo za deset, morda petnajst metrov. Skalnat vrh je na levi, pa tudi desno je nekaj skal, s katerih se odpre lep pogled proti vzhodnemu haloškemu gričevju z Dravskim poljem v ozadju.
Skozi pragozd po najstarejši planinski poti
Pot na zahodni vrh se nekoliko spusti ob, potem pa se dvigne na gozdnat greben, po katerem pridemo na precej prostoren vrh z mogočno piramido in slovensko zastavo.
Z vrha se spustimo levo po Froelichovi poti: najprej po vrhu grebena, potem pa zavijemo desno in se strmo spustimo v 28 hektarov velik pragozd Donačka gora. V nekaj okljukih se kar hitro spustimo na makadamsko cesto, ki pripelje do Rudijevega doma.
nazaj na vrh
