Ni treba dolgo tuhtati, od kod izvira ime vasi Podgrad. Na Kašeljskem hribu je namreč na zašiljeni vzpetini že v 12. stoletju stal grad, ki je imel na sotočju treh rek, Kamniške Bistrice, Ljubljanice in Save, pomembno strateško vlogo. Na gradu so gospodovali vitezi Osterbergi ali Ostrovrharji. Njihovo življenje je v naslednjih stoletjih ovila tančica skrivnosti, okoli njihovega življenja so se spletle legende o pogumu, Ostrovrharja je v Turjaški Rozamundi opeval tudi Prešeren. V času turških vpadov so zasloveli kot pogumni bojevniki. Zadnji med njimi je bil Jurij Gallenberg, ki je sredi 16. stoletja padel v boju s Turki še preden je uspel poskrbeti za potomce. Nad Podgradom je zdaj urejena krožna po, ki vodi po obeh straneh doline Besnice in se, kako prikladno, konča na Turistični kmetiji pri Lazarju.
Po nekdanji italijansko-nemški mejiOstrovrharjeva pot se v prvem delu vije po Kašeljskem hribu nad levim bregom rečice Besnice, v drugem delu pa zavije na drugo stran doline pod vrhom Murjevko. V prvem delu lahko pot za pol ure
podaljšamo čez Debni vrh (530 m), najvišji vrh Kašeljskega hriba.
Začnemo pri informacijski tabli, kjer po lesenem mostiču takoj prečkamo Besnico in nadaljujemo po makadamski cesti, ki se že čez minuto ali dve strmo vzpne. Po desetih minutah hoje smo že pri Kanskyjevi vili, kjer je do sredine 16. stoletja stal srednjeveški grad, konec 18. stoletja pa so na njegovem mestu zgradili sodobnejšo vilo. Na grad spominja samo še del starega zidu, ki se drži vile.
Pri gradu pot zavije levo in nadaljujemo po slemenu Kašeljskega hriba, na katerem je bila med drugo svetovno vojno meja med Italijo in Nemčijo. Pot se večinoma vzpenja. Pot na Debni vrh se odcepi ostro desno po dobrem kilometru in pol (razpotje je neoznačeno!) Če nadaljujemo naravnost, mimo Ostrovrharjevega studenca pridemo pod Stari grad do informativne table. Mlinski kamen nas opomni, da smo že blizu zanimivega kamnoloma. Toda najprej se vzpnemo do ruševin Starega gradu, ki so ga Ostrovrharji uporabljali do sredine 14. stoletja.
V senco starodavnega kamnolomaPot zavije okoli gradu in se strmo spusti na severovzhodno stran pobočja do kamnoloma mlinskih kamnov. Morda so skalo iz drobnozrnatega kremenovega peščenjaka v teh krajih sekali že v antiki, zagotovo pa od sredine 16. stoletja pa do prvih let 20. stoletja. Naredili naj bi več tisoč kamnov, ki so jih po drči pritovorili v dolino in obdelali v Besnici.
Nadaljujemo tik pod pečino, kjer so lepo vidni obrisi izsekavanja, in se strmo vzpne nazaj na sedlo pod gradom, kjer sta informacijska tabla in mlinski kamen. Nadaljujemo rahlo levo, a le nekaj korakov do usmerjevalne table, ki nas usmeri desno. Po širši poti se v nekaj ovinkih spustimo v dolino Besnice in do reke, ki jo prečkamo čez leseno brv. Prečkamo še cesto in na drugi strani zagrizemo v pobočje Murjevke. Obidemo jo po južni strani in se priključimo širšemu kolovozu, ki po vrhu slemena Lazarjevega hriba pripelje do Turistične kmetije pri Lazarju, kjer se Ostrovrharjeva pot zaključi.
V Podgrad se vrnemo po makadamski cesti, v dolini nas čaka še približno 500 metrov hoje ob glavni cesti.
nazaj na vrh
