Plezanje ni le šport, ampak način življenja!

Plezanje ni le šport, ampak način življenja!
26.05.2019 AVTOR: M.V., FOTO: Pixabay

Plezanje je ena od aktivnosti, ki v zadnjih letih postaja vse bolj popularno tudi pri nas.

Adrenalin, premagovanje ovir in soočanja s samim sabo ter svojimi sposobnostmi, so le nekatere lastnosti, ki privlačijo plezalce. A plezalni inštruktorji opozarjajo, da moramo vedno plezati z glavo, saj lahko ob nepozornosti in neupoštevanju varnostnih ukrepov, ta čudovit šport hitro postane zelo nevaren.

Balvani, štrik ali plastika?

Športno plezanje poteka tako na naravnih kot umetnih stenah (»plastiki«), ki so relativno nizke, zadostuje že nekaj metrov višine. V steni je lahko več smeri, različnih težavnosti. Smeri so opremljene s svedrovci, ki služijo za varovanje plezalca. Plezalec se naveže na vrv in s plezanjem pelje vrv s seboj in jo s pomočjo vponk vpenja v svedrovce. Soplezalec ga varuje s posebnim varovalnim mehanizmom, ki ga v primeru padca s pomočjo mehanizma zavaruje tako, da plezalec obvisi na vrvi.

Predvsem za začetnike je primerno varovanje od zgoraj (oziroma na »top-rope«), kjer ob zdrsu s smeri, padcev praktično ni.

Seveda pa ne moremo mimo balvanskega plezanja, ki ga lahko prav tako izvajamo zunaj in na notranjih stenah. Balvaniranje je plezanje kratkih smeri oziroma »balvanov«, kjer plezalce namesto vrvi varuje blazina (»crash pad«) in soplezalci, ki pazijo na padce plezalca.

V Sloveniji imamo veliko odličnih plezališč. Predvsem so poznana primorska plezališča kot je Osp, Črni Kal in Mišja peč. A dobra plezališča najdemo skorajda povsod po Sloveniji. Pri roki pa so tudi plezališča v sosednjih državah, v Italiji, predvsem tista okoli Trsta, in na Hrvaškem, predvsem v Istri. Umetne stene pa se najdejo že skoraj v vseh telovadnicah, v večjih krajih pa je na voljo tudi vse več plezalnih klubov in dvorna za balvansko plezanje. Če bi se radi preizkusili v plezanju, jih obiščite in preverite, če si pri njih lahko sposodite plezalke.

Zakaj je torej postalo plezanje tako priljubljeno?

Plezanje je aktivnost, ki bo predvsem tistim, ki hrepenijo po adrenalinu vsaj delno zapolnila to globoko željo po avanturi. Če iščete aktivnost, kjer bo delalo celotno telo, zraven pa boste morali uporabljati še kanček glave, je plezanje prav gotovo prava izbira.

Ima pa tudi veliko prednosti za naše telo, in sicer lahko rečemo, da plezanje krepi mišice, poveča fleksibilnost, pomaga premagati določene strahove, zmanjšuje stres, na zabaven način kuri kalorije in plezalca vedno prisili, da premika svoje meje.

Plezanje je odlična priložnost za spoznavanje novih ljudi, odkrivanje novih krajev in potovanje po svetu. Po osvojeni smeri pa te za nagrado največkrat čaka še čudovit razgled.

Pri plezanju se soočiš s sabo, takšnim kot si, očistiš se strahov in plezanje te prisili, da se soočiš z njimi.

Plezanje pa je odlična aktivnost tudi za otroke, saj strokovnjaki pravijo da izboljšanje koncentracijo otrok, njihovo koordinacijo, natančnost, gibljivost, krepi moč in vzdržljivost.

Pomembno je, da se plezanja lotimo odgovorno

O tem, kako pomembno je upoštevati določene smernice za varno plezanje ve veliko tudi dolgoletni inštruktor športnega plezanja in predsednik plezalnega kluba Scena Štefan Wraber, ki pleza že več kot 20 let. »Pri plezanju me privlači svoboda in gibanje, ki se mi zdi včasih celo kot nek umetniški izraz. Predvsem plezanje težjih smeri te v tistem trenutku povsem prevzame in ne moraš razmišljati o ničemer drugem, le o skali in gibih.«

Kaj bi svetoval nekomu, ki razmišlja, da bi se lotil plezanja?

Vedno je ista pot, kako začeti: Poiskati moraš način, da se naučiš plezati varno, in sicer je to najpreprosteje preko različnih začetnih tečajih, ki jih ponujajo društva in klubi. Tam te naučijo osnovnih varnostnih veščin in osnove tehnike plezanja.

Bistveno je, da je plezanje lahko nevarna dejavnost, predvsem pri plezanju na »štrik«, ko je plezalec tudi 20, 30 metrov nad tlemi. Kar pomeni, da se moraš plezanja lotiti z določenim predznanjem in pametjo.

Kako poteka začetni tečaj?

Ponavadi pojem začetni tečaj zajema tečaj vrvne tehnike in ni toliko poudarka na samemu plezanju, kot je poudarek na varnem plezanju. Ne učimo se kako bomo prišli do vrha (tehnika), ampak kako bomo prišli varno do vrha in nazaj na tla. Tako se naučimo osnovnih vrvnih tehnik, ki jih potrebujemo v plezališču.

Torej se na tečaju učite le plezanja z vrvjo ne pa tudi balvanskega plezanja?

Plezanje z vrvjo je bolj nevarno, saj se podajaš visoko, a nikakor ni za podcenjevati tudi balvanskega plezanja.

Zato v naše tečaje skušamo vključiti tudi balvansko plezanje, in sicer prikaz varnega plezanja na balvanih ter izlet na balvane.

A glavni poudarek tečaja je na klasičnem športnem plezanju z vrvjo, predvsem na plezanju v vodstvu, kjer varovanja nimaš urejenega od zgoraj, ampak vrv pelješ s seboj in jo sproti vpenjaš v svedrovce.

Kako pomembna je komunikacija med plezalcem in tistim, ki ga varuje?

Pomembno je predvsem, da zaupaš človeku, ki te varuje. Na tečaju tudi poudarjam, da morajo ljudje menjati soplezalce, saj se z različnimi ljudmi naučiš različnih komunikacij. Znanje, ki ga podajamo na tečajih je enotno, saj je takšen sistem izobraževanja za inštruktorje športnega plezanja. Zato ni važno kje opravljaš tečaj, vsi pridobijo enake osnove. Tako, da lahko po opravljenem tečaju brez skrbi plezaš z nekom, ki je tečaj opravljal drugje.

Torej tečaja je konec, kaj pa zdaj? Lahko rečeš, da si po tečaju povsem pripravljen na samostojno plezanje?

Ideja tečaja je, da po zaključku tečaja nekdo lahko samostojno pleza v opremljenem plezališču. Kot avtošola: Ko narediš končni izpit, si pripravljen na vožnjo. A to ne pomeni, da si izkušen, saj znaš neke osnove, potrebuješ pa še kar nekaj prevoženih kilometrov. Isto je s plezanjem, potrebno je trenirati, plezati in si nabirati izkušnje v plezališču in na umetnih stenah. Začetni tečaji trajajo okrog enega meseca, pametno je, da se po zaključenem tečaju udeležiš vodenih treningov, kjer se naučiš tudi tehnike plezanja in tako lažje napreduješ.

Kako pa izgleda izpit na koncu tečaja?

Na koncu tečajniki opravljajo izpit za pripravnika športnega plezanja. Obstajajo tudi krajši tečaji, ki se ne zaključijo z izpitom, ampak jaz zagovarjam celostne tečaje, kjer te pripravijo na vse kar te čaka v plezališču in na koncu dobiš naziv pripravnika športnega plezanja. Problem je v tem, da po kratkih tečajih rečejo inštruktorji, da lahko tečajniki plezajo le na umetnih stenah, ampak plezalce bo prej ali slej zamikala skala. Ne bodo pa plačevali naprej tečaja, ampak se bodo v skalo podali s pomanjkljivim znanjem.

Je izpit le formalnost ali ga strogo ocenjujete?

Ne naredijo ga vsi! Seveda je naša naloga, da čim več tečajnikov opravi izpit, sem ter tja pa se najde kdo, ki mu rečemo, da se nam zdi, da je sebi in drugim preveč nevaren. Če želi doseči naziv pripravnika športnega plezanja mora ponovno opravljati izpit.

Nasvet za nekoga, ki se odloča ali bi šel na tečaj ali ne?

Za voljo lastne varnosti in varnosti vseh drugih, bi vsak moral opraviti nek začetni tečaj plezanja. Inštruktorji učimo pravilnega plezanja, vidimo napake preden se zgodijo, opozarjamo na napake in pripravimo človeka na nepredvidljive situacije, ki se dogajajo v plezališču.

Tekmovalne discipline:

  • Težavnostno plezanje (lead competition), kjer se za končni rezultat meri preplezana višina

V primeru, da sta dva, ali celo več tekmovalcev preplezalo do enake višine se upošteva tudi čas. Različno je tudi točkovno, in sicer kako smo zadnji oprimek držali (če se ga je plezalec samo dotaknili ga priznajo z minusom, če pa ga je držal s plusom.

  • Balvansko plezanje (bouldering competition), kjer je končni rezultat odvisen od števila preplezanih balvanov

V primeru, da več tekmovalcev tekmovanje zaključi z enakim številom preplezanih balvanov, se upošteva v koliko poskusih jim je to uspelo.

  • Hitrostno plezanje (speed competition), kjer se meri čas plezanja smeri

Začetek je oznanjen s piskom, tekmovalca se istočasno poženeta proti vrhu. Hitrostna tekmovanja vedno potekajo tako, da tekmujeta po dva tekmovalca istočasno, na sosednjih stenah z enako razporeditvijo oprimkov. Zmaga tisti, ki je imel najboljši čas.

Med petimi novimi športi na olimpijskih igrah v Tokiu 2020 bomo prvič videli tudi športno plezanje.

Značke: Plezanje
Komentarji
Ta novica še nima komentarjev
*Za komentiranje morate biti prijavljeni.
Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ