Veste, kaj pomenijo oznake na planinskih poteh?

Prvi korak k varnejšemu obisku gora je:

• načrtovanje poti ter

• pridobivanje informacij o njeni tehnični zahtevnosti, dolžini in izpostavljenosti.

Oznake na planinskih poteh

Cilj pa moramo vedno prilagoditi svojim psihofizičnim sposobnostim in se v gore odpraviti s primerno opremo, saj je najpogostejši vzrok nesreč v gorah zdrs, ki je predvsem posledica neprimerne obutve, neizkušenosti oziroma utrujenosti.

Planinske poti v slovenskih gorah so označene s Knafelčevo markacijo (belo piko v sredini obkroža rdeč kolobar), glede na tehnično zahtevnost pa so razvrščene na lahke, zahtevne in zelo zahtevne planinske poti.

Za gibanje po lahki planinski poti potrebujemo planinske čevlje, pri hoji si ni treba pomagati z rokami, lahko pa si s pohodnimi palicami. Na zahtevni planinski poti si na posameznih težjih mestih pomagamo z rokami, varovala nam pomagajo pri ohranjanju ravnotežja. Zelo zahtevna planinska pot, kjer je uporaba rok nujna, ima vgrajene kline in jeklenice, ki nam omogočijo varen prehod na območjih, ki bi bila sicer za običajne planince neprehodna, priporočljiva je uporaba samovarovalnega kompleta."

"Zaščitna čelada je priporočljiva na vseh poteh, kjer je možnost padajočega kamenja. Predstavlja tudi zaščito pri padcih in udarcih glave ob podlago, zato je nepogrešljiva na zahtevnih in zelo zahtevnih poteh, na meliščih in mestih, kjer pot vodi pod stenami," razloži Bogdan Seliger, načelnik Komisije za planinske poti Planinske zveze Slovenije.

Tako je označena tehnična zahtevnost poti

Po dogovoru Združenja planinskih organizacij alpskega loka (CAA) se tudi v Sloveniji, tehnična zahtevnost poti označuje na usmerjevalnih tablah, kjer:

• prazen trikotnik pomeni zahtevno in
• trikotnik s klicajem zelo zahtevno planinsko pot;
• če teh dveh znakov ni, je planinska pot lahka.

Tehnična zahtevnost poti je označena na tudi vseh planinskih zemljevidih, kjer

• polna rdeča črta predstavlja lahko planinsko pot,
• črtkana zahtevno in
• pikčasta zelo zahtevno.