Zaskrbljujoče stanje blejskega jezera

Ekološko stanje Blejskega jezera, ki je bilo dolgo med zmernim in dobrim, se slabša. Razlog za to je skokovita porast turizma, povečanje prometa ob in na jezeru ter povečanje števila ribičev in kopalcev. Za izboljšanje razmer je nujna manj intenzivna raba pojezerja, opozarja Špela Remec Rekar iz Agencije RS za okolje (Arso).

Remec Rekarjeva, ki v sektorju za ekološko stanje voda že vrsto let spremlja stanje Blejskega jezera, pojasnjuje, da se je število nočitev na Bledu od leta 1994 do 2016 povečalo za 260 odstotkov, leta 2017 pa še za dodatnih 160 odstotkov. Gradnja ustrezne infrastrukture, ki je v pristojnosti blejske občine, pa težko sledi skokovitemu naraščanju turizma, zato se pritiski stopnjujejo.

Nujna manj intenzivna raba jezera

Povečal se je promet ob in na jezeru, več je kopalcev in ribičev, večja je tudi obremenitev komunalnega omrežja. Vse našteto, vključno z gradbenimi posegi ob jezeru, vpliva na stanje jezera. To se slabše in vse kaže, da verjetno tudi do leta 2021 ne bo doseglo okoljskih standardov dobrega ekološkega stanja, ki jih z vodno direktivo predpisuje evropska skupnost.

"Trajnejše izboljšanje stanja in stabilizacijo razmer v jezeru lahko zagotovijo le z odstranitvijo vzrokov za onesnaženje z ukrepi, ki bi zagotovili manj intenzivno rabo pojezerja," meni limnologinja in pojasnjuje, da bi bili poleg dokončanja sanacije kanalizacije potrebno zmanjšanje prometa in zmanjšanje ptičje populacije ob jezeru, predvsem pa prepoved vsakršnega krmljenja perjadi in rib. PIXABAY

Prav krmljenje krapov, ki je zakonsko podprto s pravilnikom o ribolovnem režimu in dovoljuje vnos petih kilogramov vab na ribiča na dan, je v minulih desetih letih močno poslabšalo ekološko stanje jezera. Zaradi njega v jezeru letno konča več kot deset ton hranil, kar povečuje količine fosforja in vodi v razrast modrozelenih alg oziroma