Zahtevnost:
Čas vzpona:
GPS:
Grintovec (2558 m)
Zahtevnost: nezahtevna označena pot
Psi pot premagajo brez težav, razen tisti z občutljivimi tačkami, saj je pot po grobem grušču precej dolga.
Čas vzpona: 3–5,5 ur
Skupaj: 5–10 ur
Smer poti: Dom v Kamniški Bistrici–V Koncu–Kokrsko sedlo–Grintovec–Kokrsko sedlo–V Koncu–Dom v Kamniški Bistrici
Kje se okrepčamo?
Dom v Kamniški Bistrici (600 m)
T: 01 832 55 44 in 040 620 787
Cojzova koča na Kokrskem sedlu (1793 m)
T: 051 635 549
Izhodišče: Dom v Kamniški Bistrici (600 m)
GPS: N 46° 19' 38" / E 14° 35' 22"
V Kamniku se usmerimo proti Kamniški Bistrici. V Stahovici zavijemo levo v smeri Kamniške Bistrice in žičnice Velika planina. Po dolini se zlagoma vzpenjamo vse do Doma v Kamniški Bistrici pri izviru Kamniške Bistrice. Cesta V Konec je za motorni promet zaprta.
Če smo pri moči: Dvomimo. Sicer pa se lahko na Kokrsko sedlo vrnemo po zahtevni poti čez Mlinarsko sedlo (2334 m) in mimo bivaka (2102 m). S Kokrskega sedla lahko skočimo še na drugo stran, po zahtevni poti na Kalško goro (2047 m). Obvezna je uporaba čelade!
Turistične informacije:
TIC Kamnik
Glavni trg 2, 1241 Kamnik
T: 01 831 82 50
Po najvišjem vrhu Kamniških in Savinjskih Alp so ime Grintovci dobili tudi okoliški vrhovi: obe Kočni, Dolgi hrbet, Skuta… Šestnajsti najvišji vrh v Sloveniji velja za enega fizično najbolj zahtevnih. Razen najdaljše poti iz doline Kamniške Bistrice, od koder premagamo skoraj 2000 metrov višinske razlike, so vse poti zahtevne ali zelo zahtevne.
Na vrh se lahko vzpnemo iz treh dolin: s severne strani iz Ravenske Kočne (zelo zahtevna pot), z zahodne iz Suhega dola (zahtevna pot) in iz jugovzhodne iz Kamniške Bistrice, kjer poteka tudi trasa Gorskega teka na Grintovec. Rekorder proge, legendarni gorski tekač z Nove Zelandije Jonathan Wyatt, je na vrh pritekel v skoraj neverjetni uri in četrt, po časovnici pa je pot iz doline Kamniške Bistrice dolga pet ur in pol. Dobro pripravljeni planinci bodo z njo opravili v treh urah, vsekakor pa te poti ne gre podcenjevati.
Do Kokrskega sedla
Cesta od Doma v Kamniški Bistrici naprej je za motorni promet zaprta, česar mnogi planinci ne spoštujejo in parkirajo pri spodnji postaji tovorne žičnice V Koncu, s čimer si pot skrajšajo za pol ure do eno uro. No, mi se tovrstnih omejitev držimo, saj raje hodimo kot onesnažujemo, zato smo začeli na velikem parkirišču pri izviru Kamniške Bistrice.
Po asfaltirani cesti se usmerimo mimo Doma v Kamniški Bistrici ter kapelice (na desni) in kmalu pridemo na makadam. Cesto zapustimo po petih minutah hoje pri počitniški hiški, kjer zavijemo desno na široko gozdno pot. Čez minuto ali dve pridemo na razpotje, kjer se spet držimo desno. Zlagoma se vzpenjamo po nekoliko ožji poti, ki čez deset do petnajst minut pripelje na makadamsko cesto. Sledimo ji naravnost v zložnem vzponu skozi gozd. Čez 300 metrov pridemo na razpotje, kjer nas planinski smerokazi usmerijo levo. Makadamski cesti sledimo še slab kilometer do spodnje postaje tovorne žičnice v Koncu (na levi so parkirani avtomobili).
Tam zavijemo levo na ožjo pešpot. Strmo se dvignemo v gozd, ki se kasneje razredči, strmina pa ne popusti vse do tik pred zaključnim vzponom na Kokrsko sedlo. Tam se izvijemo iz objema grmičevja in se po gruščnati poti vzpnemo po grapi med Kalško goro (2047 m) na jugu in Malim vrhom (1935 m) na severu. Vzpon do Kokrskega sedla s Cojzovo kočo je zaradi gruščnate podlage precej naporen.
Na Grintovec po Strehi
Na Kokrskem sedlu se usmerimo desno in se najprej precej strmo vzpnemo, potem pa se pot skoraj poravna. Na razpotju nas smerokaz usmeri levo proti Grintovcu (desno pot na Skuto). Nekaj časa hodimo po prijetni ravnini, malo naprej se teren celo rahlo spusti, potem pa spet strmo zagrizemo. Na naslednjem razpotju nadaljujemo desno (levo se zahtevna pot spusti proti Kočni). Nekoliko višje je trava čedalje redkejša in pridemo na Streho, širok južni greben Grintovca. Pot je povsem nezahtevna, a se vleče in je ponekod nekoliko slabše vidna.
Na vrhu, kjer je kar precej prostora, se na zahod lepo vidi Kokrsko (2520 m) in Jezersko Kočno (2540 m), severno se pod nami razkrije Jezersko, vzhodno čez Dolgi Hrbet (2473 m) lepo vidimo mogočno Skuto (2532 m), južno pa sta Kalška gora (2047 m), Kalški greben (2224 m) in za njim Krvavec ter nekoliko desno del Ljubljanske kotline.
Vračamo se po isti poti.