Izleti - Matajur (1642 m) iz Avse

Matajur (1642 m) iz Avse
04.09.2013 AVTOR: Matej Zalar
Matajur je strahovito razgledna gora nad Kobaridom: na severu in vzhodu se lepo vidi vrhove Jul ...
Višina:
Zahtevnost:
Čas vzpona:
Smer poti:
Zavetišče:
Izhodišče:
GPS:

Matajur: 1642 m
Mrzli vrh: 1358 m
Zahtevnost: nezahtevna označena pot
Čas vzpona: 1,5–2,5 ur
Skupaj: 2,5–4,5 ur

Smer poti: Avsa–Stara pot–Mrzli vrh–Matajur–Dom na Matajure–Matajur–Avsa

Kje se okrepčamo?
Dom na Matajure (1550 m)
T: +39 0432 709942

Izhodišče: Avsa (870 m)
GPS: N 46° 11' 54" / E 13° 35' 4"
Z glavne ceste Kobarid–Tolmin zavijemo v Idrskem in se precej strmo vzpnemo v Livek. Tam v središču vasi zavijemo desno proti Avsi in Matajurju (križišče je dobro označeno). Še naprej se vzpenjamo in ko pridemo v Avso, imamo dve možnosti. Lahko parkiramo na začetku novejše poti, a prostora je tam malo. Večje parkirišče je še dobrih tristo metrov naprej, kjer se začne stara pot, opisana v tem prispevku.

Če smo pri moči: Od Doma na Matajure se lahko spustimo v Rifugio Pelizzo (1325 m). Do koče z observatorijem je le dobre pol ure spusta. Nazaj se vrnemo naravnost na vrh Matajurja (45 minut).

Turistične informacije:
LTO Sotočje - TIC Tolmin
Petra Skalarja 4, 5220 Tolmin
T: 05 380 04 80
FB

TIC Kobarid
Trg svobode 16, 5222 Kobarid
T: 05 380 04 90
FB

Vremenska napoved:

Matajur je strahovito razgledna gora nad Kobaridom: na severu in vzhodu se lepo vidi vrhove Julijcev, na jugu pa se svet spusti v Benečijo, tako da v čistem ozračju vidimo vse do Tržaškega zaliva. Meja z Italijo poteka prav po vrhu. Zavetje pred mrzlimi vetrovi lahko poiščemo v preddverju mjhne cervice. Oba domova, pa tudi bivak na Marsinski planini, sta na italijanskem ozemlju. Toda Dom na Matajure (1550 m), ki je od vrha oddaljen le nekaj sto metrov proti jugozahodu, je slovenski, saj z njim upravlja Planinska družina Benečije. Južno od vrha pa je Rifuggio Pelizzo (1320 m), koča z observatorijem, do koder vodi tudi cesta. Tako se večina Italijanov na vrh poda po manj kot uro dolgi poti.

Slovenci se spotimo bolj kot Italijani
Na Matajur vodi več poti z italijanske strani: od zahoda iz doline Nadiže, z juga pa iz Mašere ali nekoliko daljša iz Čeplesišča ter že omenjena najkrajša (in najbolj obiskana) od koče Pelizzo. Iz slovenske smeri je najdaljša severna pot iz Svina, vasi tik nad Kobaridom, ki vzame od tri do štiri ure hoje (okoli 1400 metrov višinske razlike). Mi smo tokrat izbrali krajšo vzhodno pot iz Avse, vasi nad Livkom. Pravzaprav od tam na vrh vodita dve poti, ki se združita na Idrski planini. Ker smo parkirali na večjem označenem parkirišču, smo se gor grede podali po tako imenovani stari poti, vrnili pa smo se po »novejši « in se do parkirišča vrnili kakšnih tristo metrov po neprometni asfaltirani cesti. Vsekakor se splača odpraviti po stari poti,saj lahko mimogrede skočimo še na Mrzli vrh, s katerega razgled na Julijce ni dosti slabši kot z Matajurja.

Razgled že nad Idrsko planino
Stara pot je dobro označena in tudi markacije so obnovljene. Ozka pešpot se od parkirišča strmo vzpne skozi gozd in po nekaj minutah pripelje na večjo jaso s kočo na levi strani. Ob pašni ograji se vzpnemo čez travnik in čez minutko smo spet v gozdni senci, ki jo čez čas prekine še en travnik. Potem lep čas hodimo skozi gozd, dokler ne pridemo do ograje z železnimi vratci. Na drugi strani pridemo na ozko gozdno cesto, po kateri zavijemo desno Gozd se razredči, ko se počasi vzpenjamo levo, pa kmalu pridemo na večjo jaso. Čez travnik se vzpnemo na neizrazit preval, s katerega zagledamo cilj. Pot je tu slabo ali sploh neoznačena, a orientacijskih težav ni, če vemo, da se moramo držati desno, ob gozdnem robu.

Kmalu smo na razglednem robu – desno navzdol vidimo makadamsko cesto in porušeno karavlo, desno pa se odpre pogled na greben Kobariškega Stola (najdaljši greben v Julijskih Alpah, dolg je kar 35 kilometrov), za katerim se vidi vrh grebena Polovnika in v ozadju Kaninova skupina vse do Rombona in naprej proti vzhodu Mangrt, Jalovec, Bavški Grintavec in seveda bližnji Krn.

Ob pašni ograji se nekoliko spustimo do smerokaza. Desno se lahko v smeri Idrske planine izognemo Mrzlemu vrhu. Resda razgled od tam ni bistveno boljši, a se vseeno splača potruditi in se vzpeti za nekaj deset metrov. Na vrhu z razgledno ploščo nas je res presenetil mrzel veter, zato smo se ob pašni ograji hitro spustili nekaj deset metrov nad  kočo, imenovano Konjarska guta, in na makadamsko cesto.

Na obisk k beneškim planincem
Tam zavijemo nekaj korakov proti desni do smerokazov, kjer zavijemo levo in v minutki se spustimo na kolovoz. Po njem nadaljujemo desno približno pet minut, potem pa nas smerokaz spet usmeri desno na pešpot. Od tu dalje ni več šale, pot je večinoma strma in ves čas izpostavljena soncu. Potem ko prečkamo kolovoz, se vzpenjamo še dvajset minut ali pol ure do razpotja, kjer nas smerokaz za Matajur usmeri levo po Beneški smeri. Ozka pešpot med visoko travo počasi zavija desno in v nekaj minutah pridemo na greben, od koder že lepo vidimo cilj.

Z vrha se vidi obe zavetišči, Pelizzo in Kočo na Matajure in tja se splača spustiti za sto metrov in obiskati slovenske planince iz Benečije, ki so si dom postavili leta 2000. Skrajno simpatično je, da za pijačo pobirajo prostovoljne prispevke.

Spust po novi poti
Nazaj grede bi lahko naredili krajši krog in se na vrh Idrske planine vrnili po drugi poti, a smo se tokrat vračali kar po isti poti čez vrh Matajurja. Ko pridemo na makadamsko cesto, ki vodi mimo Konjarske gute, nadaljujemo še dobrih tristo metrov v smeri Idrske planine. Med potjo moramo odpreti železna vrata pašnika, malo naprej pa jo v križišču (levo zavije cesta proti bajti na Idrski planini) uberemo naravnost in se spustimo čez travnik. V nadaljevanju postane gozd čedalje gostejši, pot pa se slednjič spremeni v strmo gozdno cesto, po kateri pridemo v središče Avse. Ko smo na cesti, se do izhodišča vrnemo desno.

Skupaj dolžina: 12,63 km
Skupaj višinskih metrov: 899 m
Skupaj spustov: 910 m
Maksimalna višina: 1625 m
Minimalna višina: 855 m
Skupaj čas: 03:38:43

Prijavljeni uporabniki lahko prenesejo GPS sled.
Komentarji
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ