Izleti - Ostrovrharjeva pot - kratka različica

Ostrovrharjeva pot - kratka različica
13.03.2013 AVTOR: Matej Zalar
Ni treba dolgo tuhtati, od kod izvira ime vasi Podgrad. Na Kašeljskem hribu je namreč na zašilj ...
Višina:
Zahtevnost:
Čas vzpona:
Smer poti:
Zavetišče:
Izhodišče:
GPS:

Ostrovrharjeva pot


Zahtevnost: lahka označena pot
Čas: 1,5 ure

Kje se okrepčamo?
Turistična kmetija pri Lazarju
Podgrajska cesta 9/c,  1000 Ljubljana
T: 01 528 18 62 in 041 807 146
milan.bizjan@volja.net
www.pri-lazarju.si

Če smo pri moči: na slemenu Kašeljskega hriba zavijemo ostro desno in se vzpnemo čez Debni vrh (530 m), kjer je tudi razgledni stolp. Z Debnega vrha se del poti vračamo po isti poti, na razpotju pa se usmerimo desno in pridemo tik pod Stari grad. S tem pot podaljšamo za približno pol ure. Opis poti je tukaj

Izhodišče: Podgrad (280 m)
GPS: N 46° 3' 59" / E 14° 38' 12"

Skozi Zalog nadaljujemo naravnost po mostu čez Ljubljanico v smeri Laz pri Dolskem in Kresnic. Po kilometru in pol zavijemo desno navzdol po prednostni cesti skozi ozek podvoz pod železnico. Nadaljujemo skozi Podgrad in mimo nekdanje tovarne Arbo. Čez nekaj sto metrov parkiramo na manjšem parkirišču na levi strani ceste - desno se odcepi pot, kjer začnemo izlet, tam je tudi informativna tabla.

Turistične informacije
Podgrad
www.podgrad-lj.si

Vremenska napoved:
Ni treba dolgo tuhtati, od kod izvira ime vasi Podgrad. Na Kašeljskem hribu je namreč na zašiljeni vzpetini že v 12. stoletju stal grad, ki je imel na sotočju treh rek, Kamniške Bistrice, Ljubljanice in Save, pomembno strateško vlogo. Na gradu so gospodovali vitezi Osterbergi ali Ostrovrharji. Njihovo življenje je v naslednjih stoletjih ovila tančica skrivnosti, okoli njihovega življenja so se spletle legende o pogumu, Ostrovrharja je v Turjaški Rozamundi opeval tudi Prešeren. V času turških vpadov so zasloveli kot pogumni bojevniki. Zadnji med njimi je bil Jurij Gallenberg, ki je sredi 16. stoletja padel v boju s Turki še preden je uspel poskrbeti za potomce. Nad Podgradom je zdaj urejena krožna po, ki vodi po obeh straneh doline Besnice in se, kako prikladno, konča na Turistični kmetiji pri Lazarju.

Po nekdanji italijansko-nemški meji
Ostrovrharjeva pot se v prvem delu vije po Kašeljskem hribu nad levim bregom rečice Besnice, v drugem delu pa zavije na drugo stran doline pod vrhom Murjevko. V prvem delu lahko pot za pol ure podaljšamo čez Debni vrh (530 m), najvišji vrh Kašeljskega hriba.

Začnemo pri informacijski tabli, kjer po lesenem mostiču takoj prečkamo Besnico in nadaljujemo po makadamski cesti, ki se že čez minuto ali dve strmo vzpne. Po desetih minutah hoje smo že pri Kanskyjevi vili, kjer je do sredine 16. stoletja stal srednjeveški grad, konec 18. stoletja pa so na njegovem mestu zgradili sodobnejšo vilo. Na grad spominja samo še del starega zidu, ki se drži vile.

Pri gradu pot zavije levo in nadaljujemo po slemenu Kašeljskega hriba, na katerem je bila med drugo svetovno vojno meja med Italijo in Nemčijo. Pot se večinoma vzpenja. Pot na Debni vrh se odcepi ostro desno po dobrem kilometru in pol (razpotje je neoznačeno!) Če nadaljujemo naravnost, mimo Ostrovrharjevega studenca pridemo pod Stari grad do informativne table. Mlinski kamen nas opomni, da smo že blizu zanimivega kamnoloma. Toda najprej se vzpnemo do ruševin Starega gradu, ki so ga Ostrovrharji uporabljali do sredine 14. stoletja.

V senco starodavnega kamnoloma
Pot zavije okoli gradu in se strmo spusti na severovzhodno stran pobočja do kamnoloma mlinskih kamnov. Morda so skalo iz drobnozrnatega kremenovega peščenjaka v teh krajih sekali že v antiki, zagotovo pa od sredine 16. stoletja pa do prvih let 20. stoletja. Naredili naj bi več tisoč kamnov, ki so jih po drči pritovorili v dolino in obdelali v Besnici.

Nadaljujemo tik pod pečino, kjer so lepo vidni obrisi izsekavanja, in se strmo vzpne nazaj na sedlo pod gradom, kjer sta informacijska tabla in mlinski kamen. Nadaljujemo rahlo levo, a le nekaj korakov do usmerjevalne table, ki nas usmeri desno. Po širši poti se v nekaj ovinkih spustimo v dolino Besnice in do reke, ki jo prečkamo čez leseno brv. Prečkamo še cesto in na drugi strani zagrizemo v pobočje Murjevke. Obidemo jo po južni strani in se priključimo širšemu kolovozu, ki po vrhu slemena Lazarjevega hriba pripelje do Turistične kmetije pri Lazarju, kjer se Ostrovrharjeva pot zaključi.

V Podgrad se vrnemo po makadamski cesti, v dolini nas čaka še približno 500 metrov hoje ob glavni cesti.
Skupaj dolžina: 7,10 km
Skupaj višinskih metrov: 315 m
Skupaj spustov: 319 m
Maksimalna višina: 421 m
Minimalna višina: 279 m
Skupaj čas: 00:23:53

Prijavljeni uporabniki lahko prenesejo GPS sled.
Komentarji
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ