Višina:
Zahtevnost:
Čas vzpona:
Zahtevnost:
Čas vzpona:
Smer poti:
Zavetišče:
Izhodišče:
GPS:
GPS:
Izleti - Pliskina pot
Pliskina pot
17.04.2013 AVTOR: Matej Zalar
Pliskovica je nekoč veljala za zaostalo kraško vas, po zaslugi Razvojnega društva Pliska in Mla ...
Pliskina pot
Zahtevnost: lahka označena pot
Čas: 1-2 uri
Izhodišče: Pliskovica (396 m)
GPS: N 45° 46' 22" / E 13° 46' 58"
Iz avtoceste se izključimo na izvozu Sežana-vzhod in nadaljujemo levo proti Sežani. Na drugi strani avtoceste v prvem križišču zavijemo desno proti Dutovljam in Komnu. Vozimo skozi Dutovlje in v Krajno vas, kjer se držimo levo in nadaljujemo v središče Pliskovice. Med hišami gremo po glavni uliciin ko pridemo iz središča vasi, vidimo na desni in levi vinograde. Še nekaj deset metrov naprej je križišče s trgovino , kjer parkiramo pod latnikom evropskega prijateljstva.
Turistične informacije
Mladinski hotel Pliskovica
Pliskovica 11, 6221 Dutovlje
T: 05 764 02 50 in 041 947 327
info@hostelkras.com
Razvojno društvo Pliska
www.pliskovica.si
Vremenska napoved:
Pliskovica je nekoč veljala za zaostalo kraško vas, po zaslugi Razvojnega društva Pliska in Mladinskega hotela Pliskovica pa se je v zadnjih letih razvila v kraj, ki ga poznajo že po celem svetu. Zato, da je razpoloženje v tipični kraški vasici še bolj živahno, Pliskovljani poskrbijo s prireditvami, med katerimi je največja Dan odprtih borjačev - dan, ko domačini odprejo kraška dvorišča - borjače in prikažejo svoje tradicionalne dejavnosti: polstenje, kamnoseštvo, čebelarstvo, v zadnjem letu pa so oživili tudi pastirske igre... seveda ne manjka kraških dobrot, pripravljajo pa tudi voden pohod po Pliskini poti.
Po poteh ovčke Pliske
Pliskovica je dobila ime po ptici beli pastirici, ki so ji v teh krajih pravili pliska - ker je z repom pliskala oziroma udarjala ob tla. Pastirji, ki so pasli na okoliških kraških travnikih, pa so za Pliske poimenovali tudi živahne mlade ovce. Zato Pliskino pot označuje simbol ovce - če je obrnjena v desno, moramo zaviti desno in obratno. Če nas gleda, pa to pomeni, da postojimo, si odpočijemo in se nekaj novega naučimo.
Na šest kilometrov dolgi učni poti spoznamo življenje Kraševcev in posebnosti kraške narave, ki sta jo izoblikovala veter in voda. Prehodimo jo v eni uri, če se posvetimo učnim tablam z razlagami o delanih vrtačah, pastirskih hiškah, smolarjenju, pticah na Krasu in drugih posebnostih, pa je lahko to tudi dve uri dolg sprehod.
V zavetje pastirske hiške
Pot se začne pri Latniku evropskega prijateljstva, ki so ga postavili leta 2005 ob prvi obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Pod Latnikom so tudi table z osnovnimi informacijami o poti. Od tam se spustimo do naslednje ulice, kjer zavijemo desno v zahodni del vasi, ki mu pravijo Kovačev Konec. Tam ne moremo zgrešiti murve, ki jo obidemo po levi strani in mimo balinišča pridemo na kolovoz, kjer zapustimo vas. Na desni vidimo čebelnjake in nadaljujemo po ozkem kolovozu, ki ga z leve in desne obdaja suhi zid. Malo naprej pridemo do Staj, kjer so ovcam postavili zavetje pred soncem ali neurjem.
Kmalu pridemo do počivališča, kjer je prikazano smolarjenje. Črni bor so na Krasu zasadili pred 150 leti prav za potrebe pridobivanja borove smole. Ob travniku Pri Kavcu v nadaljevanju pridemo do razpotja: pot se nadaljuje naravnost, desno pa se lahko sprehodimo do 150 metrov oddaljene pastirske hiške, v kakršnih so pastirji iskali zavetje pred slabim vremenom ali vročino.
Iz Kosovelj v Pliskovico po kozji stezi
Čez petsto metrov pridemo do trase, po kateri je med prvo svetovno vojno potekal vodovod. Tam zavijemo desno, prečkamo travnato ogrado in se sprehodimo mimo Zajčjega kaliča. Ob danes suhi kotanji je tabla z razlago o kraških kalih, ki so jih uporabljali za napajanje živine. Od tu sledimo trasi okoli petdeset let starega vodovoda in pridemo do glavne ceste Komen-Krajna vas. Prečkamo jo in se napotimo po ožji asfaltirani cesti, s katere čez dvesto metrov zavijemo desno na kolovoz, ki se počasi zoži in slednjič pripelje v vas Kosovelje.
Sredi vasi (na Križadi) je v križišču razlaga o mlekarstvu, za ovinkom na desni pa je lepo obnovljen občinski vodnjak. Mimo njega počasi zapustimo Kosovelje in po asfaltirani cesti nadaljujemo do ostankov vojaške kapele iz prve svetovne vojne (Kras je bil namreč zaledje soške fronte), ki so jo zgradili zraven barak vojaške bolnice. Do danes so se ohranili samo kamniti deli kapelice.
Pri učni tabli s ceste zavijemo desno na komaj vidno stezo in se ob grmičevju napotimo do glavne ceste Komen-Krajna vas. Na drugi strani se po ozki, z nizkim suhim zidom obdani poti počasi vzpenjamo nazaj v Pliskovico. Temu delu domačini pravijo Kozja steza. Mimo obdelanih vrtač se tako vrnemo nazaj v Pliskovico, prav na vrh vasi do cerkve sv. Tomaža, od koder se spustimo nazaj na izhodišče.
Odprti borjači pomenijo gostoljubje, a dvorišča niso odprta samo enkrat letno: domačije imajo svoja dvorišča odprta na stežaj tudi ob drugih dneh.
Po poteh ovčke Pliske
Pliskovica je dobila ime po ptici beli pastirici, ki so ji v teh krajih pravili pliska - ker je z repom pliskala oziroma udarjala ob tla. Pastirji, ki so pasli na okoliških kraških travnikih, pa so za Pliske poimenovali tudi živahne mlade ovce. Zato Pliskino pot označuje simbol ovce - če je obrnjena v desno, moramo zaviti desno in obratno. Če nas gleda, pa to pomeni, da postojimo, si odpočijemo in se nekaj novega naučimo.
Na šest kilometrov dolgi učni poti spoznamo življenje Kraševcev in posebnosti kraške narave, ki sta jo izoblikovala veter in voda. Prehodimo jo v eni uri, če se posvetimo učnim tablam z razlagami o delanih vrtačah, pastirskih hiškah, smolarjenju, pticah na Krasu in drugih posebnostih, pa je lahko to tudi dve uri dolg sprehod.
V zavetje pastirske hiške
Pot se začne pri Latniku evropskega prijateljstva, ki so ga postavili leta 2005 ob prvi obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Pod Latnikom so tudi table z osnovnimi informacijami o poti. Od tam se spustimo do naslednje ulice, kjer zavijemo desno v zahodni del vasi, ki mu pravijo Kovačev Konec. Tam ne moremo zgrešiti murve, ki jo obidemo po levi strani in mimo balinišča pridemo na kolovoz, kjer zapustimo vas. Na desni vidimo čebelnjake in nadaljujemo po ozkem kolovozu, ki ga z leve in desne obdaja suhi zid. Malo naprej pridemo do Staj, kjer so ovcam postavili zavetje pred soncem ali neurjem.
Kmalu pridemo do počivališča, kjer je prikazano smolarjenje. Črni bor so na Krasu zasadili pred 150 leti prav za potrebe pridobivanja borove smole. Ob travniku Pri Kavcu v nadaljevanju pridemo do razpotja: pot se nadaljuje naravnost, desno pa se lahko sprehodimo do 150 metrov oddaljene pastirske hiške, v kakršnih so pastirji iskali zavetje pred slabim vremenom ali vročino.
Iz Kosovelj v Pliskovico po kozji stezi
Čez petsto metrov pridemo do trase, po kateri je med prvo svetovno vojno potekal vodovod. Tam zavijemo desno, prečkamo travnato ogrado in se sprehodimo mimo Zajčjega kaliča. Ob danes suhi kotanji je tabla z razlago o kraških kalih, ki so jih uporabljali za napajanje živine. Od tu sledimo trasi okoli petdeset let starega vodovoda in pridemo do glavne ceste Komen-Krajna vas. Prečkamo jo in se napotimo po ožji asfaltirani cesti, s katere čez dvesto metrov zavijemo desno na kolovoz, ki se počasi zoži in slednjič pripelje v vas Kosovelje.
Sredi vasi (na Križadi) je v križišču razlaga o mlekarstvu, za ovinkom na desni pa je lepo obnovljen občinski vodnjak. Mimo njega počasi zapustimo Kosovelje in po asfaltirani cesti nadaljujemo do ostankov vojaške kapele iz prve svetovne vojne (Kras je bil namreč zaledje soške fronte), ki so jo zgradili zraven barak vojaške bolnice. Do danes so se ohranili samo kamniti deli kapelice.
Pri učni tabli s ceste zavijemo desno na komaj vidno stezo in se ob grmičevju napotimo do glavne ceste Komen-Krajna vas. Na drugi strani se po ozki, z nizkim suhim zidom obdani poti počasi vzpenjamo nazaj v Pliskovico. Temu delu domačini pravijo Kozja steza. Mimo obdelanih vrtač se tako vrnemo nazaj v Pliskovico, prav na vrh vasi do cerkve sv. Tomaža, od koder se spustimo nazaj na izhodišče.
Odprti borjači pomenijo gostoljubje, a dvorišča niso odprta samo enkrat letno: domačije imajo svoja dvorišča odprta na stežaj tudi ob drugih dneh.
Skupaj dolžina: 6,17 km
Skupaj višinskih metrov: 82 m
Skupaj spustov: 77 m
Skupaj višinskih metrov: 82 m
Skupaj spustov: 77 m
Maksimalna višina: 289 m
Minimalna višina: 238 m
Skupaj čas: 00:34:37
Minimalna višina: 238 m
Skupaj čas: 00:34:37
Prijavljeni uporabniki lahko prenesejo GPS sled.
Komentarji
Ljudje berejo:
Morda vas zanima tudi:
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ
nazaj na vrh
