
Vse naštete prometnice so izziv ne glede na to, s katerim prevoznim sredstvom jih premagujete. Cesta seveda n nevarna sama po sebi, temveč zaradi voznikov.
10. Avtocesta Tongtian Highway (Kitajska)
Serpentinasta cesta v Narodnem gozdnem parku Tianmenna severozahodu province Hunan vodi k znameniti jami Tianmen, katere vhod je prav na vrhu gore. Na točno desetih kilometrih razdalje se z nadmorske višine 200 metrov po 99 ovinkih vzpne na 1200 metrov.
9. Trollstigen (Norveška)
Trollstigen v norveščini pomeni Lestev Trolov. Cesto z 800 metrov višinske razlike je po osmih letih gradnje leta 1936 odprl kralj Haakon VII. Ker je izredno ozka, enajsterica ovinkov pa je strašljivo zaprta, je cesta kljub razširitvi za avtobuse, daljše od 12,4 metra, zaprta.
8. Prelaz Stelvio (Italija)
Za francoskim Col de l'Iseran (2770 m) je Passo di Stelvio (2757 m) drugi najvišji cestni prelaz v Alpah. Cesta se s spektakularnejše, zahodne strani na prelaz vzpne skozi 48 serpentin, ki jih čislajo predvsem cestni kolesarji.
7. Guoliang (Kitajska)
Cesto v gorovju Taihang v kitajski provinci Henan so zgradili za povezavo trinajstih okoliških vasi. Dolga je le 1,3 kilometra, a kljub temu so jo gradili kar pet let, pri delu pa je več delavcev umrlo. Seveda, ko pa gre pravzaprav za predor! Svetlobo daje trideset v živo skalo vsekanih oken, skozi katera lahko (so)vozniki občudujejo razgled na okoliško gorovje.
6. Cesta Fairy Meadows (Pakistan)
Pod Nanga Parbatom se vzpenja deveta najvišja cesta na svetu, ki je brez dvoma tudi nevarna. Na desetih kilometrih strmega vzpona, ki traja približno eno uro, lahko pozabite na asfalt, pa tudi na ograjo. Prijeten začetek trekinga … Kratek filmček pove vse.
5. Prelaz Los Caracoles (Argentina in Čile)
Cesta, ki se vzpne 3200 metrov visoko čez gorovje Andres, je glavna povezava med čilsko prestolnico Santiago in milijonskim argentinskim mestom Mendoza. Preden so dogradili predor, se je cesta vzpela še dobrih 600 metrov višje. Ovinkov tudi po tej bližnjici kar ni in ni konec, varnostne ograje pa ni. Pogosto se zgodi, da cesto zaradi snega zaprejo.
4. Cesta preko gorovja Atlas (Maroko)
188 kilometrov dolga gorska cesta čez gorovje Atlas povezuje maroški mesti Ouarzazate in Marakeš. Vožnja skozi nešteto ovinkov sredi spektakularne gorske puščavske pokrajine traja približno štiri ure.
3. Col de Turini (Francija)
Legendarni prelaz v francoskih Alpah tik nad Sredozemljem je zaslovel z monaškim relijem. S 34 serpentinami je pravi izziv za ljubitelje vožnje, za eno izmed najboljših cest so ga izbrali tudi v oddaji Top Gear. Tako je s prelazom leta 2002 opravil Petter Solberg v Subaru Imprezi WRC2001:
2. James Dalton Highway (ZDA)
Ni med najbolj nevarnimi, zagotovo pa je med najbolj samotnimi. Kar 666 kilometrov dolgo makadamsko cesto med avtocesto Elliot severno od Fairbanksa in Deadhorsom na severu Aljaske so v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zgradili kot oskrbovalno pot ob aljaškem plinovodu. Še danes na poti ni ničesar, ne trgovine, niti bencinske črpalke.
1. Camino de las Yungas (Bolivija)
Vzdevka Usodna cesta in Cesta smrti sta bržkone upravičena, saj se na izredno ozki prepadni makadamski cesti s pomanjkljivimi varovali vsako leto smrtno ponesreči od 200 do 300 ljudi. Kot da že teren ni dovolj zahteven, je po navadi slabo tudi vreme – večinoma je deževno in megleno. 64 kilometrov dolga cestna povezava, ki se vzpne čez 3000 metrov nadmorske višine, povezuje mesti La Paz in Coroico. Pred časom so zgradili varnejši obvoz, s katerega lahko opazujemo tudi staro cesto. Izzivalci usode pa lahko poskusijo tako, kot motorist na videoposnetku (veselica se začne pri 1:58):