Alpe Adria Trail, etapa 30: Breg pri Golem Brdu–Šmartno

30. etapa pohodniške poti Alpe Adria Trail nas z višje ležečega in bolj gozdnatega severnega dela popelje v osrčje Goriških brd, skozi Dobrovo v srednjeveško vasico Šmartno.

Izhodišče je na Turistični kmetiji s prenočišči na Bregu, kjer se zaključi 29. etapa Alpe Adria Traila, po kateri smo v Goriška brda prišli iz Čedada. Mimo nasada sivke, od koder se odpre pogled na Golo Brdo in cerkev Marije na jezeru, se vzpnemo skozi gozdič do ceste, ki so jo bili zgradili med prvo svetovno vojno za oskrbo krajev v zaledju fronte. Domačini sicer raje izberejo hitrejšo pot po italijanski strani, še kako primerna pa je ta pot za kolesarje. Tu bi si lahko skrajšali pot v Hruševlje, a to bi bila prava škoda, saj bi zamudili dva izmed vrhuncev te razgibane in precej dolge etape.

Osvežilna korita
Ko cesto prečkamo, se vzpnemo do cerkve sv. Andreja v Vrhovlju pri Kožbani. Najstarejših fresk v Brdih iz druge polovica 15. stoletja bržkone ne boste videli, ker so vrata zaklenjena, zato pa vas bo navdušil razgled, prav dobro vidi se vidi tudi Šmartno, cilj tokratne etape. A do tja je še dolga pot, ki se, deloma skozi gozd in deloma po cesti, skozi Kožbano spusti v dolino potoka Kožbanjščka, kjer pot nadaljujemo po cesti.

Nikakor ne morete zgrešiti štirideset metrov dolgih korit Krčnik. Voda jih je izdolbla s pomočjo nanosov kamenja in peska, ki je zaradi vodnega toka z vrtinčenjem vztrajno brusil kamnino in tako izdolbel tudi gladek skalnat most, precej drugačen kot smo jih vajeni tam, kjer so mostovi nastali s preperevanjem kamnine in so zato precej bolj grobi. Briška mularija se v kotlinah, ki so nastale v soteski, tudi okopa in bržkone bi takšna osvežitev poleti prav prišla tudi pohodnikom. Kdor je pameten, ima s seboj kopalke … ali pač ni sramežljiv.

V središče Brd
Po dolini se kar po asfaltirani cesti spustimo do Peternela, kjer se po kolovozu čez Hlevnik vzpnemo nekoliko proti severu in na sosednji greben, kjer se pot po makadamski cesti nadaljuje skozi Hruševlje in spusti v Neblo. Prečkamo glavno cesto in se med vinogradi vzpnemo v Fojano, kjer sta kar dve cerkvi. V nekaj minutah se povsem približamo Medani, kamor pot po sosednjem grebenu vodi v naslednji etapi. Morda se boste že zadnje pol ure spraševali, ali je pokončna zelena reč na bližnjem hribu nadpovprečno visoka cipresa ali pač nekaj umetnega … šele bližnji pogled razkrije, da gre za oddajnik mobilne telefonije, ki skuša dajati vtis drevesa in mu to več kot očitno zelo dobro uspeva.

Tam smo le še nekaj sto metrov oddaljeni od Dobrovega, središča Goriških brd z renesančno graščino, ki je v 17. stoletju nadomestila srednjeveški grad. Središče vasi se je razvilo nekoliko nižje ob glavni cesti, grad pa je postal turistično, kulturno, kulinarično in enološko središče. V pritličju gradu sta turistično informacijski center in restavracija, v kleti, ki so jo bili izkopali v 15. stoletju pa Vinoteka Brda, kjer je mogoče poskusiti in kupiti praktično vse, kar pridelajo v tukajšnjih kleteh.

Do cilja etape nas loči še dobrih pet kilometrov hoje in še kar nekaj vzpona, ki je pred vasjo Imenje kar strm, a poteka po prijetni gozdni poti. Preden zavijemo v Šmartno, se splača skočiti še do razglednega stolpa nad Gonjačami, od koder je pogled na Brda brez dvoma najlepši in če je zrak čist, se vidi celo italijanske Dolomite.

Nekoč vojaška postojanka, danes turistični biser
Brez pretiravanja lahko zapišem, da je srednjeveška vasica Šmartno eden najlepših in najbolj urejenih slovenskih krajev. Za kakšnih petsto let starim obzidjem, ki so ga zgradili med habsburško-beneškimi vojnami, je Bricem uspelo ustvariti romantično vzdušje ne glede na to, ali Šmartno obiščemo v mirnih dneh ali takrat, ko oživi s katero izmed mnogih prireditev. Izpostaviti velja predvsem Brda Contemporary Music Festival (letos med 16. in 18. septembrom) ter aprilsko vinsko in kulinarično prireditev Brda in vino, s katero se odmikajo od množičnih vinskih veselic in ponujajo degustacijsko izkušnjo na visoki ravni.