Bavški Grintavec: 2347 m
Zahtevnost: nezahtevna označena pot
Svet pod vrhom je krušljiv, zato je obvezna čelada.
Za pse lahko (razen vročine) težavo povzroča zadnji, razmeroma dolg del poti po gruščnatem svetu in krajši skok čez skale, ki pa ga gora vajeni psi zmorejo kot bi mignil.
Čas vzpona: 3–5,5 ur
Skupaj: 5,5–10 ur
Smer poti: Soča–Lemovje–Planina nad Sočo–Bavški Grintavec– Planina nad Sočo–Lemovje–Soča
Kje se okrepčamo?
Na poti ni planinskega zavetišča!
Izhodišče: Soča (483 m)
GPS: N 46° 20' 32" / E 13° 40' 11"
V vasi Soča parkiramo na malem parkirišču (prostora je za dva ali največ tri avtomobile) na levi (iz smeri Bovca) oziroma desni (iz smeri Vršiča) strani ceste slabih dvesto metrov vzhodno od cerkve. Če ni prostora, lahko poiščemo prostor pri cerkvi ali pri bližnji osnovni šoli.
Če smo pri moči: Z Bavškega Grintavca lahko skočimo še na sosednji Mali Grintavec (2333 m). Od vrha se napotimo levo in sosednji vrh o grebenu osvojimo že v petih do desetih minutah.
Turistične informacije:
TIC Bovec
Trg golobarskih žrtev 8, 5230 Bovec
T: 05 384 19 19 in 031 388 700
Informacijsko središče TNP Dom Trenta
Na Logu v Trenti, 5232 Soča
T: 05 388 93 30
Bavški Grintavec (2347 m) iz Soče
Mogočni dvatisočak nad Zadnjo Trento ni med najbolj obiskanimi slovenskimi gorami, saj so kljub razmeroma nizki višini pristopi precej dolgi, iz smeri Zadnje Trente pa pot zaradi izpostavljenosti in krušljivosti velja celo za eno najtežjih v Sloveniji. Nekoliko manj zahtevna pot vodi z zahoda iz Bavšice, mi pa smo tokrat izbrali tehnično najmanj zahtevno pot iz vasi Soča. Toda, pozor! Iz doline Trente premagamo več kot 1800 metrov višinske razlike, pot je večinoma izredno strma, v zadnjem delu vodi po za zdrs nevarnem grušču, poleg tega pa je ves čas izpostavljena soncu (predlagamo zgodnje jutranji start, po možnosti še v temi). Toda na vrhu smo nagrajeni z morda enim najlepših razgledov na Julijske Alpe, še posebej na Jalovec.
Mimo trideset let zapuščene vasi in planine
Z glavne ceste od majhnega parkirišča zagrizemo po izredno strmi poti. Vzpon skozi gozd pol ure ne popusti vse do travnikov pred že več kot trideset let opuščeno vasjo Lemovje, ki je nastala na večji terasi pod strmimi pobočji. V vasi je ostalo vsaj nekaj življenja, gor se očitno ob koncih tedna vračajo potomci nekdanjih prebivalcev.
Za vasjo strmina nekoliko popusti, gozd postane redkejši, prekinjajo ga strma travnata pobočja. Kasneje pot zavije v levo in nadaljujemo ob pobočju pod Kolom (1924 m). Levo se navzdol odpira pogled na Trento in Lepeno, potem pa kmalu pridemo do Planine nad Sočo, kjer so nekoč pasli prebivalci Lemovja. Danes je planina opuščena, edina stavba pa je lovski dom, kjer pot zavije desno in se v nadaljevanju spet strmeje vzpenja čez obsežen travnik.
Naporen vzpon čez melišče
Nekoliko višje za kratek čas spet najdemo gozdno senco, potem pa pridemo najprej med ruševje, potem pa na precej obsežno melišče. Pred nami se lepo pokaže greben Bavškega Grintavca, levo pa zanimiva, v kamnite sklade naložena stena Malega Grintavca (2333 m).
Čez melišče se strmo vzpnemo do edinega nekoliko zahtevnejšega dela poti, kjer (tudi s pomočjo rok) premagamo kakšnih deset metrov visok skalnat žleb. Sledi še nekaj minut hoje po gruščnatem svetu, kjer je predvsem pri spustu potrebne precej pazljivosti. Ko pridemo na greben, je vrh nekaj metrov proti desni.
nazaj na vrh
