Begunjščica - Veliki vrh (2060 m) iz Drage

Begunjščica - Veliki vrh (2060 m) iz Drage
06.11.2013 AVTOR: Matej Zalar
Med več vrhovi na grebenu nad Begunjami je najvišji Veliki vrh (2060 m), ki je hkrati edini, ka ...

Begunjščica: 2060 m
Zahtevnost: nezahtevna označena pot
Čas vzpona: 2–3,5 ur
Skupaj: 4–7 ur

Smer poti: Draga–planina Prevala–Begunjščica (Veliki vrh)–Roblekov dom–Poljška planina–Planinca–Draga

Kje se okrepčamo?
Gostišče Draga
Begunje na Gorenjskem 142, 4275 Begunje
T: 04 530 73 10 in 040 436 503

Koča na planini Prevala (1311 m)
T: 040 750 990
Odprto v času pašne sezone od junija do septembra, izven sezone pa ob sobotah, nedeljah in praznikih v lepem vremenu.

Roblekov dom na Begunjščici (1657 m)
T: 051 323 402

Izhodišče: Draga (700 m)
GPS: N 46° 23' 48" / E 14° 13' 18"

Z avtoceste Ljubljana–Jesenice se izključimo na izvozu Radovljica in po ozki podeželski cesti nadaljujemo proti Begunjam na Gorenjskem. Glavni cesti sledimo skozi vas do desnega ovinka, kjer se naravnost odcepi cesta proti gradu Kamen in Dragi. Držimo se torej levo in mimo gradu po 2 km pridemo do Gostišča Draga, kjer se začne slab makadam. Zapeljemo se še sto ali dvesto metrov in parkiramo na enem izmed parkirišč ob cesti.

Turistične informacije:
TD Begunje
info@begunje.si

TIC Radovljica 
Linhartov trg 9, 4240 Radovljica
T: 04 531 51 12 in 040 460 675
info@radolca.si

Med več vrhovi na grebenu nad Begunjami je najvišji Veliki vrh (2060 m), ki je hkrati edini, kamor vodi označena pot. Begunjščica je tipična karavanška gora: travnata južna pobočja, pod katerimi je več starodavnih planin, so bolj položna, skalnata severna stran gore, ki se spušča proti Zelenici, pa je strma, pod vrhom celo prepadna. Južno pobočje prekrivajo travniki, ki so jih nekoč kosili do zavidljivih nadmorskih višin, severno  pobočje pa je prekrito z več melišči.

Tokrat po krožni poti
Na Veliki vrh se lahko podamo praktično z vseh strani: z zahoda od Tinčkove koče nad dolino Završnice, z vzhoda oziroma s severa pa z Ljubelja, bodisi po znani Bornovi poti čez planino Prevalo bodisi čez Zelenico in po strmem severnem pobočju na zahodni strani grebena. Najnapornejši pa je južni pristop iz Drage, kjer lahko izbiramo med dvema potema. Zahodna, bolj položna vodi čez planino Planinco in Poljško planino ter mimo Roblekovega doma na Begunjščici. Tokrat smo se na vrh vzpeli vzhodneje, najprej skozi Luknjo na planino Prevalo in čez tako imenovano Kalvarijo naravnost na greben. Za spust z razgledom na Triglav pa smo izbrali pot mimo Roblekovega doma in tako naredili lep krog čez goro.

Do planine Prevale

S parkirišča v dolini Drage se po makadamski cesti odpravimo le dobrih sto metrov naprej do levega ovinka, kjer nas smerokaz za planino Prevalo usmeri desno čez potok Begunjščico. Po ožji poti še nekajkrat prečkamo potok, dolina pa se počasi zapira in čez čas pridemo v ozko grapo. Čaka nas kakšnih pet metrov visok zavarovan skok, ki ni zahteven, pasjim prijateljem pa bomo morali najverjetneje nuditi pomoč. V tem kratkem delu je sicer priporočljiva tudi čelada!

Ko ta del premagamo, se ob potoku skozi gozd vzpenjamo po bolj položni poti do lesene lestve, kjer se vzpnemo za kakšna dva metra in nadaljujemo po nekoliko bolj strmi poti. Čez čas pridemo na cesto, ki pa jo kmalu zapustimo in nadaljujemo po ožji poti, ki se najprej le zlagoma vzpenja skozi Luknjo, ko zavijemo desno, pa se izredno strmo vzpne na planino Preval. V poletnih mesecih, pozimi pa v lepem vremenu ob koncih tedna in praznikih, lahko v tamkajšnji koči tam dobimo kaj za na in pod zob.

Kalvarija
Na planini je pri križu razpotje. Mimo koče proti jugu vodi pot na Dobrčo, desno se proti vzhodu po Borlovi poti napotimo na Ljubelj, levo proti zahodu čez Rožo k Roblekovemu domu, naravnost pa čez Kalvarijo. Čez strm travnik kmalu pridemo v gozd, kjer sledimo nekoliko slabše vidni poti. Na čedalje bolj strmem pobočju se izkustveno zavemo pomena besede kalvarija. Gozd se redči in iglasto drevje slednjič zamenja rušje. Teren je čedalje bolj skalovit in proti zahodu se odpre pogled na Blejski kot in proti Julijcem s Triglavom. Višje se vzpnemo čez dva nekoliko bolj izpostavljena odseka, potem pa pot zavije levo in se v nekaj minutah zlagoma dvigne na sprva precej ozek greben. Z njega se nekoliko spustimo, potem pa se pod grebenom vzpnemo do Velikega vrha.

Razgled je odličen na vse strani: celotne Julijske Alpe s Triglavom na zahodu, kot na dlani je Stol, dobro je vidna tudi Prešernova koča, proti vzhodu pa Vrtača, Palec, Ljubeljščica in naravnost proti vzhodu Košutica in začetek grebena Košute z Velikim vrhom. Nekoliko bolj južno se lepo vidi Storžič in vzhodno od njega Grintovci, na jugu pa sta Kriška gora s Tolstim vrhom in Dobrča.

Klobaso zašpilimo čez planine
Z vrha se spustimo proti zahodu, najprej nekaj metrov strmo po južnem pobočju, potem pa se ozka pot nekoliko izravna in se ob pobočju spušča tik pod Srednjim vrhom (1979 m). Ko pridemo do zaplat rušja, se z desne strani priključi pot iz Završnice oziroma od Zelenice, mi pa nadaljujemo levo, ves čas z lepim razgledom na bližnji Stol in oddaljeni Triglav. Ro Roblekovega doma na Begunjščici pridemo v največ dvajsetih minutah.

Pri koči je razpotje: naravnost se spustimo v Završnico, ostro levo pa nadaljujemo proti Prevali ali Poljški planini. Kmalu pridemo v gozd in do razpotja, kjer zavijemo desno (naravnost planina Prevala čez Rožo) in se po ozkem, strmem kolovozu strmo spuščamo skozi gozd. Pri Tomčevi koči pridemo na širši kolovoz in zavijemo levo. V petih do desetih minutah pridemo na planino Planinco, kjer nadaljujemo naravnost po kolovozu. Markacije nas potem usmerijo na pešpot, po kateri presekamo nekaj ovinkov, zadnji dober kilometer pa smo obsojeni na hoho po makadamski cesti, ki pripelje nazaj na izhodišče.

Značke:
Ključne besede:
Komentarji
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ