Dom Planika pod Triglavom

Dom stoji na visoki planoti Ledine na južni strani Triglava. Prvo kočo – takrat še zelo majhen objekt – so na tem mestu zgradili pobudniki ustanovitve društva Triglavski prijatelji iz Bohinja in jo odprli 18. septembra 1871. Poimenovali so jo Triglavski tempelj. Kočica je v vsega dobrih štirih letih propadla. Na tem mestu je nemško-avstrijsko planinsko društvo leta 1877 zgradilo novo kočo in jo leta 1880 prodalo avstrijskemu Turistovskemu klubu, ki jo je obnovil in 3. avgusta 1880 odprl pod imenom Koča Marije Terezije.

Poleg koče so 13. avgusta 1911 odprli nov Dom Marije Terezije. Po prvi svetovni vojni je dom prevzelo Slovensko planinsko društvo in ga preimenovalo v Aleksandrov dom, koča pa je postala obmejna stražnica. Po drugi svetovni vojni je dom in kočo prevzelo Planinsko društvo Gorje, postojanka pa je dobila sedanje ime. Dom je ohranil nekdanjo zunanjo obliko, notranjost pa so večkrat preurejali. Leta 1987 so dotrajano kočo (karavlo) porušili in namesto nje postopoma zgradili večjo depandanso, ki so jo slovesno odprli in blagoslovili 19. avgusta 1992.

Dom je stalno odprt od začetka junija do konca septembra. V dveh gostinskih prostorih je 80 sedežev, na klopeh pred domom pa še 40. V desetih sobah je 82 postelj, na dveh skupnih ležiščih pa 41 ležišč.

Bogat razgled, kraljuje očak

S planote Ledine od severovzhoda proti vzhodu vidimo na obzorju Karavanke in Kamniške Alpe, pred njimi del gorenjske ravnine z Bledom in Radovljico, v ospredju pa greben nad dolino Krme z vrhovi od Debele peči do Draških vrhov, Tosca in Vernarja. Proti jugu seže pogled od Snežnika, Kvarnerskega zaliva z otokoma Krk in Cres, Učke, Slavnika ter Nanosa do Tržaškega zaliva s Trstom.

V ospredju vidimo nad Bohinjsko kotlino venec Spodnjih Bohinjskih gora, v bližini pa Velo polje, Fužinske planine, Mali in Veliki Stog ter Mišelj vrh. Od juga proti zahodu se v bližini zvrstijo Mišeljska glava, Hribarice, Zelnarica in Kanjavec, zadaj pa se kaže vrh Krna. Pogled na zahodno stran zapirata bližnja Rjavec in Šmarjetna glava, na severni strani planote pa se dviga južno ostenje Triglava.