Po domače ji pravimo Kobalar, po nekdanji domačiji znanega kmeta Kobalarja, o njem krožijo zanimive pripovedi. Domačija se je nahajala ob cesti za Lig in bila porušena po potresu 1976 leta. V bližini mesta kjer se je nahajala kmetija danes vidimo kapelico in dva vikenda. Malo naprej pa urejeno vodno zajetje z velikim kotlom. Voda je na temu zajetju prenehala teči po omenjenem potresu. Še vedno pa teče v zajetju takoj pod cesto. Na Kobalarju so imele določene briške domačije svoje planine, ki so jih uporabljali le za košnjo, nikoli za pašo.
Vzpon na Korado nudi prelep izlet v vseh letnih časih, tamkajšnji travniki so večino leta polni pisanega cvetja. Tu lahko občudujete travniške rastline, ki jih drugod v Brdih skorajda ni več.
Z vrha Korade je izredno lep razgled. Proti vzhodu vidimo nad soško dolino Banjško planoto, naprej pa Trnovski gozd, Porezen in Blegoš, proti jugovzhodu pa v bližini Sabotin in Skalnico, naprej pa Nanos; na južni strani so v bližini Goriška Brda z značilnimi terasastimi vinogradi in sadovnjaki, potem pa seže pogled prek Krasa do morja v Tržaškem zalivu in proti Ogleju; na zahodu se širi Furlanska nižina, v ozadju vidimo Dolomite s Pian Cavallom v ospredju; proti severozahodu je v bližini hribovita Beneška Slovenija, kjer vidimo na hribu Stara gora znameniti samostan, malo desno pa vas Srednje, zadaj sta mejna Kolovrat in Matajur, naprej pa se zvrstijo vrhovi Kaninskega pogorja in vzhodnega dela Julijskih Alp, kjer izstopata Krn in Triglav; v bližini je sleme Kanalskega Kolovrata, na katerem vidimo naselje Lig.
Na vrhu Korade se nahaja geodetska točka še iz časov Avstroogrske. Malo stran je bila pred nekaj leti zgrajena državna geodetska točka 0. reda. (v Sloveniji imamo 6 takšnih točk)
Nekoliko stran od vrha (ob planinski stezi) se nahaja manjša cerkev, ki ji domačini pravimo Sv. Genderca. Sv. Jedrt (Gertruda) zavetnica cerkvice je znanilka spomladanskega dela na prostem.
*Cerkev Sv. Jedrt se nahaja pod vrhom vzpetine Korada, na višini 809 metrov nadmorske višine. Cekrev tu stoji že vse od 16. stoletja. Prvotna cerkev je bila v Goriškem urbarju prvič omenjena leta 1523. V prvi svetovni vojni je doživela žalostno usodo, saj je bila porušena. A kasneje tudi obnovljena na starih temeljih. V enoten tlorisni pravokotnik ujeta arhitektura ponavlja tip istrskih romanskih podružnic. Gre za cerkev sorodnega tipa kot so – Sv. Jakob in cerkvi Sv. Volbenka na Goljevici in Sv. Nikolaja v Krstenicah.
Na severovzhodni strani Korade se nahaja kaverna iz katere je italijanski kralj Vittorio Emanuele III 17 junija 1917 opazoval napad italijanske vojske na Prižnico (kota 383) nad Plavami. Do kaverne, ki ima dva vhoda vodita dva jarka. Skozi odprtino za opazovanje se vidi točno Prižnica. Dostop do kaverne je možen s planinske steze za Korado.