[INTERVJU] Gorski vodnik Rok Zalokar: "Gorski vodnik mora poskrbeti za varno in nepozabno izkušnjo!"

V hribe je začel hoditi že zelo zgodaj, s plezanjem in turnim smučanjem pa se je srečal pri 13 letih. Odpravi na Himalajo se je pridružil s 17 leti, od takrat pa je bil del številnih plezalnih odprav v Peruju, Kirgiziji, Tibetu, Nepalu in Indiji. Z ženo Petro sta ustanovila gorsko-vodniško agencijo Vertical Adventures Slovenia, ki ponuja vodenje po gorah, turno smučanje in vodita plazovne delavnice. Z licenco IFMGA mednarodnega gorskega vodnika (pridobil jo je leta 2013) pa vas lahko Rok vodi na turo po celem svetu ali pa vas s helikopterjem popelje na visokogorsko smučanje na Aljasko.

Rok je leta 2005 dobil tudi nagrado za najperspektivnejšega alpinista v Sloveniji.

Z njim smo spregovorili o tem kaj ga vleče v gore in kakšna je pravzaprav služba gorskega vodnika.

Kdaj si začutil klic gora?

Na začetku jih nisem imel ravno rad. Oba starša sta bila doma iz kmetije in tisti čas vmes, ko sem bil prost naju je z bratom oče zvlekel v hribe. Drugi prijatelji so se šli na jezero kopat, midva pa sva morala iti v hribe. Zgleda pa, da so mi pustili tak pečat, da si zdajle težko predstavljam, da bi imel drugačno službo. Pa tudi, če to ne bi bila moja služba bi še vedno ogromno časa preživel v hribih.

Mi lahko malo več poveš o vajini gorsko-vodniški agenciji Vertical Adventures Slovenia?

Začelo se je že leta 2010, tako od mene kot od žene ve velika strast zima in smučanje. Spoznala sva se na snegu in zaradi tega sva tudi začela z agencijo. Poleg smučanja in zimskih tur sva vključila tudi poletno ponudbo klasičnega gorskega vodenja.

Poleti vodimo po Alpah, tudi klasični vzponi kot so Mont Blanc in Matterhorn, organiziramo teden plezanja v Sloveniji pa tudi posamezne pohode. Kar obširen spekter poletne ponudbe imamo. Največji delež dela poleti predstavlja vodenje tujcev na Triglav, ker je v zadnjih letih Slovenija res postala pravi "bum".

Na področju zimske ponudbe lahko rečem, da smo kar malo edinstveni. Naredila sva zelo učinkovito enodnevno plazovno delavnico, kjer vsi, ki jih zanima gibanje v gorah pozimi dobijo dovolj obširen pogled glede varnosti v hribih pozimi. priljubljene so tudi ture turnega smučanja in heliski ture.

Kaj je heliski in kako si se začel ukvarjati z njim?

Heliski je smučarska zvrst, kjer se za transport uporablja helikopter. Ni treba hoditi na določen hrib, ampak te na vrh odpelje helikopter in nato se odsmučaš v dolino. Gorski vodnik določi na katerem vrhu se pristane in pilot tam pristane. Velika prednost heliski-ja je, da lahko v relativno kratkem času velik presmučaš. Največ sem v enim dnevu naredil 14 spustov. Je pa ponavadi to na bolj odročnih predelih, saj velja kodeks, da se smuča tam, kjer ni turnih smučarjev. Se pravi, da če se nekdo trudi cel dan, da bi prišel na vrh ne pristaneš nad njim in mu pokvariš smučine.

Kako postaneš gorski vodnik?

Sam imam že od 2013 licenco IFMGA mednarodnega gorskega vodnika, ki je priznana po celem svetu in lahko z njo delamo povsod razen v narodnih parkih v Ameriki ne. Preden pristopiš k šolanju za to licenco je super, da imaš vsaj 10 let izkušenj v alpinizmu (poleti in pozimi) in da si dober smučar. Potem opravljaš sprejemne izpite, če jih opraviš začneš s šolanjem, ki traja tri leta in če opraviš vse izpite postaneš pripravnik. In potem si do 5 let pripravnik in v temu času moraš opraviti predpisano število tur in potem lahko pristopiš k izpitom. Zelo zahteven proces: finančno in fizično. V Sloveniji nas je 70 vodnikov s to mednarodno licenco, 25 pa se nas s tem poklicem preživlja. Vsako leto so nove generacije in v zadnjih 5 letih sploh ni problem preživeti od tega poklica, saj je med mladimi malo upad zanimanja, predvsem zaradi zahtevnega šolanja in dejstva, da je to zelo naporen poklic.

Povpraševanje po gorski vodnikih torej je?

Je ja, vedno večje.

Kako pa izgleda tvoj tipični delovni dan?

Odvisno kaj delam. Če vodim kakšno turo v Alpah začnemo ob 2ih zjutraj, nataknemo svetilko in preverim opremo in ljudi in se tako odpravimo. To lahko traja tudi do 14 ur in v tem času skrbim za varnost gosta, skrbim da gostje doživijo nekaj nepozabnega, ker greš z njimi na nekaj takega kar sami niso sposobni premagati. Tudi za njihovo udobje poskrbim, za počitek na primer izberem primerno mesto. Poklic gorskega vodnika ti res veliko vrne nazaj. Ljudje dosežejo cilje, ki jih sami nebi mogli.

Kako velike skupine pa imaš ponavadi?

Zahtevne stvari se premaguje »ena na ena«, torej sprejmem samo enega gosta. Pri kakšnih trekingih jih je lahko tudi 8, pozimi ko smučamo pa nekje 6 do 7 smučarjev.

Imaš večje povpraševanje s strani tujcev ali Slovencev?

Nekje pol, pol. Pozimi delam predvsem s Slovenci. Poleti vodim tudi nekaj stalnih strank iz Slovenije, ampak poleti je povpraševanje večinoma s strani tujcev. Pred nekaj leti si nisem mogel predstavljati, da bom imel delo čez celo leto, sedaj pa je več povpraševanja kot je nas. Zahteven poklic je, zato tudi ni toliko mladih, ki bi se za to odločali.

Poklic gorskega vodnika je torej zelo zahteven?

Fizično je zelo naporen, si v dobri kondiciji, ampak če si iz dneva v dan v tem si po sezoni zelo utrujen.

Kdaj je čas, da s seboj v gore vzamemo gorskega vodnika?

Recimo za vsakogar, ki želi osvojiti bolj zahtevno stvar v hribih, pa misli, da nima vsega potrebnega znanja. Bi pa vsem, ki se želijo pozimi gibati v gorah priporočil plazovno delavnico.

Pa tudi, če ima nekdo kakšen specifičen cilj: želi na primer premagati Severno steno, premagati določeno smer ali osvojiti nek določen vrh v Alpah se lahko obrne na nas in bomo pomagali.

Si imel na turah kdaj že kakšno negativno izkušnjo?

Tudi ja, ampak ne s svojimi gosti. Tudi po 200 dni na leto preživimo v hribih od tega je čez 100 dni vodenja, zato se veliko zgodi. Priča sem bil tudi nesreči s smrtnim izidom, a to se ni zgodilo v moji skupini.

Največji izzivi gorskega vodnika?

Da ljudi zvečer varno pripeljem nazaj na pivo v kočo. To, da so živi, zdravi in nasmejani na koncu dneva. To mislim, da je cilj vsakega gorskega vodnika.

Je potrebno znanje gorskega reševanja, če hočeš biti gorski vodnik?

Absolutno imamo tudi to znanje, a nikakor nismo tako usposobljeni kot gorski reševalci.

Če greš v gore z nekomu, ki ima licenco je to zagotovilo, da ima izkušnje, da je šel čez zahtevno šolanje in ve kako se stvari streže.

Z ženo imata majhno hčerkico. Gre po vajinih stopinjah?

Malo že hodi v hribe, še raje pa pleza in smuča. Pri petih letih ji je kristalno jasno, da pozimi ne zapuščaš prog, s slabo opremo ne greš v hribe... včasih sem kar presenečen nad njenimi izjavami.

Kaj ti gore pomenijo?

Že od takrat je bila to ena stvar, kot en prostor, ki smo ga s prijatelji, in zdaj z družino, imeli zase. Zelo veliko nam je pomenilo za osebno rast in samozavest, ko smo nekaj preplezali. Sedaj pa mi predstavlja tudi vir zaslužka in kraj kjer se vedno lahko umaknem in spočijem.

Ne glede na to kakšne so želje posameznika zagotavljam, da bomo našli nekaj zanimivega zanj.