Kaj morate vedeti, ko se odpravljate na večdnevne ture?

Advertisement

Kaj morate vedeti, ko se odpravljate na večdnevne ture?
01.08.2018 AVTOR: Maja Vojska
Pri večdnevnih turah bo pohodniško doživetje še bolj intenzivno, narava še bolj domača. Tako Slovenija kot Evropa ponujata veliko možnosti za večdnevno pohodništvo, ki bo zagotovo nepozabno doživetje, če se bomo nanj pravilno pripravili.

Še več pohodniških nasvetov pa vas čaka v reviji NaProstem +, kjer najdete tudi predstavitve 35 slovenskih koč, v katerih lahko na svojih večdnevnih turah tudi prenočite.

Naročite svoj izvod

Naročite svoj izvod

Kdaj se je najbolje odpraviti na večdnevno turo?

Za večdnevno hribolazenje sta najbolj primerni spomladansko in jesensko obdobje, seveda pa se lahko odpravimo tudi poleti, a moramo upoštevati, da bodo popoldne temperature višje. Vsekakor pa moramo biti ne glede na to, v katerem obdobju se odpravimo, pozorni na vreme. Pomembno je tudi, da se pred turo dovolj pripravimo in poznamo vse značilnosti poti, tudi to, kako zahtevna je in ali je vmes potrebno plezati. Pomembno je tudi, da vemo, ali so poti za izbrani letni čas sploh primerne (nekatere so poleti prevroče, pozimi pa zaradi plazov in snega prenevarne oziroma prezahtevne za srednje pripravljenega pohodnika). Seveda pa ne pozabite upoštevati tudi dveh zelo pomembnih dejavnikov: časa, ki ga imate na voljo za turo, in vaše fizične pripravljenosti.

Izjemnega pomena je načrtovanje prehranjevanja in prenočevanja

Na večdnevni pohodniški turi morate imeti v mislih tudi, koliko hrane potrebujete s seboj ter kdaj in kje boste prenočevali. V času pohodniške sezone, ko je večina planinskih postojank odprtih, na voljo pa so tudi zasebne prenočitve, je načrtovanje lažje. Če si začrtate večdnevno pot manj natančno, je bolje, da imate s seboj tudi opremo za prenočevanje, ki zaradi sodobnih materialov ne tehta prav veliko. Priporočamo, da se tudi glede toplih obrokov ne zanašate vedno na koče, ampak s seboj vzamete gorilnik in majhno količino plina.

 

Kako pravilno pripraviti nahrbtnik?

Napačna razporeditev v nahrbtniku lahko naše težišče premakne nazaj, kar je lahko še posebej nevarno med vzpenjanjem po strmih, tehnično zelo zahtevnih poteh. Druga napaka je slaba razporeditev po levi in desni strani, kar pomeni, da je ena stran bolj obremenjena od druge.  Četudi težo pravilno razporedimo, pa s tem sistematično pakiranje še ni zaključeno. To hitro ugotovimo, ko na vrhu grebena zapiha veter, anorak pa tiči prav na dnu nahrbtnega spremljevalca. Ker je težišče našega telesa pri vzravnani drži znotraj medenice, moramo poskrbeti, da težjo vsebino naložimo v center nahrbtnika, čim bližje hrbtu.

 

Nekaj idej za večdnevne ture

1. Slovenska planinska pot: Je najdaljša in najbolj priljubljena vezna pot v Sloveniji, hkrati pa tudi najstarejša vezna pot na svetu. Pot se prične v Mariboru, poteka čez Pohorje in se preko Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank, Julijskih Alp ter predalpskih hribovij spusti na Kras ter se konča na Debelem Rtiču ob Jadranskem morju.

2. Via Alpina: 5 mednarodnih pešpoti skozi 8 držav, kar pomeni 342 etap in več kot 5000 km od 0 do 3.000 m nadmorske višine, ki se vam odpirajo in ponujajo, da po pohodniških pešpoteh odkrijete kulturno in naravno dediščino Alp.

3. Evropska pešpot: 12 evropskih pešpoti, ki skupaj merijo več kot 60.000 km. Vso Evropo je tako mogoče prehoditi po neprekinjenih poteh od severa do juga, od vzhoda do zahoda in v številnih drugih možnostih. Prek naše države potekata dve poti, E6 (sever –jug) in E7 (vzhod –zahod).

4. Predalpska pot: Povezuje manj znana področja južne in vzhodne Slovenije začenši v Cerknem, čez Notranjsko, Kočevsko, Bloško planoto v dolino reke Kolpe, po dolenjskih gričih in zaključuje v Posavskem in Zasavskem hribovju Laškega.

Če niste vajeni dolgih pohodov oziroma večdnevne hoje, je pomembno, da že prej utrdite svojo kondicijo in tako pripravite telo na napore, saj boste tako zadano destinacijo zagotovo dosegli.

Značke:
Ključne besede:
Komentarji
Ta novica še nima komentarjev
*Za komentiranje morate biti prijavljeni.
Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ

Advertisement