Kilian Jornet bo poskusil še z Everestom

Kilian Jornet je v sklopu projekta zabeležil že kar nekaj rekordov, med njimi pa je najbolj odmeval vzpon na Matterhorn, ki ga je leta 2013 osvojil v pičlih dveh urah in 52 minutah. Zadnji rekordni podvig je opravil na Aconcagui, ko je za pot iz baze na 2950 metrih nadmorske višine do 6962 metrov visokega vrha in nazaj porabil 12 ur in 49 minut. Čez manj kot tri mesece je ta rekord sicer potolkel Karl Egloff, ki je bil za 57 minut hitrejši.

Vmes je Katalonec nanizal še cel kup uspehov na turnosmučarskih in gorskotekaških tekmovanjih, med katerimi velja izpostaviti dvakratno zaporedno zmago – in dvakratni zaporedni hitrostni rekord! – na enem od najtežjih sto milj dolgih tekov, Hardrock 100. Naj zgolj omenimo, da je osem dni po lanski zmagi na tej izjemno zahtevni ultratekaški preizkušnji že opravil s poldnevnim hitrostnim alpinističnim prečenjem v Franciji, na katerem je nabral skoraj 7000 višincev. Regeneracije torej (skoraj) ne potrebuje.

Cilj, ki dozori

Na vzpon na streho sveta se je Kilian intenzivno pripravljal mesece, sicer pa je podlago za takšen podvig pridobival celo življenje. Najprej je treninge v Alpah združeval s prenočevanjem na 4500 metrih, zdaj pa je že v Nepalu, kjer enake stvari počne na 6000 metrih višine. Naj izpostavimo le dva njegova izjemno zahtevna treninga, ki jih je izvedel še v Evropi, namerava pa ju ponoviti tudi v Nepalu. 10. julija je izvedel 33,5 kilometra dolg gorski tek, na katerem je med drugim osvojil Mont Blanc in v dobrih 12 urah premagal skupno 6575 metrov višinske razlike. 25. julija pa je v devetih urah pretekel »le « 23 kilometrov s 3530 višinci, a je šlo za tehnično izjemno zahteven teren, po katerem so se le redki sposobni gibati s takšno hitrostjo. Kot je poudaril 28-letnik, bo s takšno podlago aklimatizacija pod Everestom krajša.

Uspeh odvisen od razmer

Najvišja točka, na kateri je Kilian doslej stal, je bila 7700 metrov nad morjem. Kot je dejal, se je takrat počutil dobro, a je zgodba na 8200 metrih, sploh pa še 300 metrov višje, lahko povsem drugačna. Preden bo poskusil zares, kar naj bi se zgodilo sredi septembra, bo precej noči preživel na 6000 metrih, šel pa bo tudi na 8000 metrov višine. Vzpon na vrh bo izvedel po severni strani, točno smer pa bo izbral naknadno glede na aktualne razmere. Te bodo tudi sicer krojile potek celotne odprave, saj je vreme na najvišji gori sveta nemogoče napovedati kaj dosti vnaprej. Pri določanju časovnice si bo pomagal z dosedanjima rekordnima časoma. Italijanski alpinist Hans Kammerlander je leta 1996 iz baznega tabora na vrh prišel v 17 urah, še pred tem pa sta Švicarja Erhard Loretan in Jean Troillet leta 1986 severno steno Everesta premagala v 43 urah, v kar je vštet tudi povratek nazaj v tabor.

»Gre za veliko goro in moja perspektiva je dolgoročna. Poskusili bomo letos, a se bomo morali najbrž vrniti prihodnje leto. Pomembno je, da si potrpežljiv, « je pred odhodom v Katmandu povedal Kilian. Spremlja ga odlična podporna ekipa, med katerimi so tudi izkušeni snemalci in fotografi, zato pričakujemo ažurno poročanje tudi v tej obliki. Podvig bomo na naši strani podrobno spremljali in vas obveščali o najpomembnejših novicah.