Lepenatka: 1425 m
Veliki Rogatec: 1558 m
Zahtevnost: zelo zahtevna označena pot
Zelo zahteven je del poti od sedla Kal na Veliki Rogatec. Na poti je nekaj nezavarovanih odsekov, ki zahtevajo tudi delo rok, in nekaj zavarovanih ali nezavarovanih izpostavljenih delov. Glavo zavarujmo s čelado, psi pa naj počakajo pri bivaku na Kalu.
Razen (zaklenjenega) bivaka na Kalu, ki je v lasti PD Gornji Grad, ni planinskih postojank.
Čas ture: 2,5–4,5 ur
Smer poti: Leška gmajna–Sedlo Kunšperk–Lepenatka–Kal
Odmaknjena vrhova nad Gornjim Gradom pohodnike razveseljujeta z mirom in izvrstnim razgledom na Menino planino, Veliko planino, Dleskovško planoto in vrhove Kamniško Savinjskih Alp. Na tej turi srečamo le malo pohodnikov: večina se na vrhova odpravi iz smeri Gornjega Grada, manj pa jih pride z gorenjske strani: za daljši izlet s Črnivca si moramo za vzpon vzeti vsaj tri ure časa, če se z avtomobilom vzpnemo še dobrih šest kilometrov po makadamski cesti do Leške gmajne pod Kašno planino, pa izlet precej skrajšamo. Ko smo že na Lepenatki, bi bilo škoda, če ne bi skočili še na bližnji Veliki Rogatec ali Veliki Rogac, kot mu tudi pravijo. Vrhova imata povsem različna značaja: Lepenatka je položen, prostran vrh s povsem nezahtevnim dostopom, Veliki Rogatec pa je strm in skalovit. Južna pot je zelo zahtevna in mestoma izpostavljena, daljši pristop z vzhoda od Zgornjega Špeha (1162 m) pa je nezahteven, čeprav je zadnji del poti precej strm.
Mehkobna Lepenatka
S parkirišča na koncu ceste krenemo naravnost v gozd in pot se takoj precej strmo spusti za slabih sto metrov do pred kratkim utrjene makadamske ceste. Sledimo ji naravnost čez sedlo Kunšperk (1119 m) in v kratkem pridemo do razpotja, kjer zavijemo po nekoliko ožji gozdni poti levo navzgor. Kmalu se pot zoži in zelo strmo vzpne skozi gozd pod Kunšperskim vrhom (1336 m) na levi strani. Pot je precej divja, večkrat moramo prečkati podrta drevesa. Čez čas pridemo na ozek, a neizrazit greben, po katerem v nekaj minutah pridemo iz gozda. V nadaljevanju je pot ponekod slabo vidna zaradi bujne podrasti, ki ponekod sega precej čez pas, a po nekaj minutah razgledne hoje proti severu vendarle pridemo do pašne ograje in na planino. Najprej ob gozdnem robu, potem pa po vršnem pobočju že v nekaj minutah pridemo na travnat vrh.
Naravnost pred nami se lepo vidi Veliki Rogatec, ki smo ga spremljali že lep čas. Na zahodu je pred nami Velika planina, južno Menina planina, severozahodno pa cele Kamniško Savinjske Alpe z Ojstrico in Planjavo.
Ostrina Velikega Rogatca
Od vrha z vpisno knjižico in žigom nadaljujemo po grebenu proti vzhodu do planinskih smerokazov, ki nas usmerijo po travnatem pobočju navzdol. Za dobrih 150 metrov se spustimo do sedla Kal, kjer stoji lesen bivak PD Gornji Grad (1309 m).
Na Kalu nas smerokaz usmeri naravnost in takoj zavijemo v gozd. Že po nekaj minutah zmernega vzpona pridemo do skoka, ki ga premagamo tudi s pomočjo rok. V nadaljevanju je vzpon precej strm, nekoliko višje so na ključnih mestih v pomoč klini. Ko premagamo najstrmejši odsek, pridemo na greben, ki je na začetku precej izpostavljen, potem pa se v zmernem vzponu in po širši poti nadaljuje skozi gozd do vrha. Vsekakor ta pot ni primerna za vrtoglave!
Na vrhu stoji križ, razgled pa je še lepši kot z Lepenatke: pod nami je dolina Podvolovljek, na drugi strani pa Dleskovška planota in osrednje Kamniško Savinjske Alpe z Raduho na vzhodnem delu. Južno čez Lepenatko vidimo Menino Planino, zahodno pa Veliko planino.
Spustili smo se po nezahtevni vzhodni poti skoraj do Zgornjega Špeha. Skozi gozd se precej strmo spuščamo več kot tristo metrov, potem pa zavijemo ostro levo in pridemo na kolovoz, ki je vse bolj razdrapan. Čez nekaj minut hoje nas smerokazi usmerijo desno in skozi gozd se strmo vzpnemo na sedlo Kal. Tam spet zagrizemo v klanec po označeni poti proti Lepenatki. Šele tik pod vrhom lahko po slabo vidni kravji stezi zavijemo desno in prečno ob pobočju pridemo na že znano pot, ki nas čez pašno ograjo spet privede na greben. Vrnemo se po isti poti.
nazaj na vrh
