Na prepihu

Menda smo debelejši, depresivnejši, naveličani ukrepov in si čim prej želimo naše nekdanje normalnosti. Pa vendarle je nekaj manjkalo. Medtem ko smo kolektivno reševali našo civilizacijo v zavetju naših domov, smo istočasno, čeprav vsi v istem “zosu”, pogrešali prav zgodbe soljudi, ki smo se jih vsled situacije dosledno izogibali. Tiste intimne, iskrene, iz obupa in tudi svete sreče – karkoli, kar bi ubesedilo našo nemoč in razgalilo naše zadrege. Samo Rugelj je s svojo novo knjigo zadel v polno. Na prepihu (Litera, 2021) je pripoved, v kateri se lahko vsi vsaj malo najdemo.

Dr. Samo Rugelj je znan slovenski založnik, publicist in plodovit pisec. S svojimi prvimi tremi »angažiranimi« knjigami (Delaj, teci, živi; Ultrablues in Na dolge proge) se je prvenstveno udejanjal skozi tek, v Triglavskih poteh pa je hojo – v prvi vrsti hribolazenje – postavil v središče svojega gibalnega udejstvovanja. Simpatično in privlačno čtivo, ki poje hvalnico slovenskemu očaku in mnogoterim potem nanj, je tudi potopis, ki pristopnikom na Triglav lahko v marsičem olajša pohod. Njegovo najnovejše delo si drzne še dlje; privlačnost slovenskih hribov in gora razišče tudi na malo manj znanih in obljudenih poteh, ki jim vzporednice vleče z aktualnimi dogodki, od katerih se zavestno ali tudi nezavedno umika v višave.

Nakup v spletni trgovini >>> NA PREPIHU

Dokumentarno literaturo, v kateri se Rugelj tudi zaradi izvrstne samoizpovednosti odlično znajde, v svoji novi izdaji opazno preseže. Elementi romanesknega z vsakim poglavjem, vsako črtico bolj pridejo do izraza. Več kot vinjete; triindvajset samostojnih zgodb, ki vsaka zase terja premislek in introspekcijo, se zliva v tekočo pripoved. Brutalno iskren in avtobiografski že v prvih poglavjih avtor pretrese bralca tako silovito, da slednji skoraj ne zmore nadaljevati z branjem. A ta vendar vztraja; tako kot vztraja glavni junak, vedno znova iščoč oporne točke, rešilne bilke, kratka zavetja na prepišnih legah v grozeči nevihti.

Nismo več lovci in nabiralci; Rugelj na sebi lasten način pokaže, da smo zbiralci!

Pandemija je vsem nam obrnila svet na glavo, zaustavila življenje čez noč, za neznano dolgo časa. Reševanje lastne eksistence je postalo ključno in marsikdo je našel uteho v javnih in državnih varnostnih mrežah. Najslabše so jo odnesli podjetniki – tisti, ki so poleg svojega ohranjali tudi premnoga druga delovna mesta, ob tem pa pred uničenjem reševali lastne dejavnosti. Grožnja, da dolga leta »znoja, krvi in solza«, vloženih v lastna podjetja, izginejo za vedno, še nikoli ni bila tako resna. Na prepihu je zato poleg vsega drugega tudi odličen dokument časa, ki je pridobitve rastoče in cvetoče podjetniške iniciative (in z njo povezane blaginje) postavil na najtežjo preizkušnjo doslej. Rugelj pokaže smer, v katero znanje, odpornost in inovativnost krmarijo založniško in trgovsko podjetje mimo čeri koronskega uničenja, zraven pa nikoli ne olepšuje, kakšno ceno je treba ob tem plačati.

Skala, uhojene poti, klini in krušljivi vrhovi so energijske točke, skozi katere se pomika naša hribovska zgodba. Avtor v različnih zasedbah z najbližjimi odbira bolj ali manj zahtevne poti po Kamniško-Savinjskih Alpah, čez Karavanke in v Julijcih. V kratkem poletju se vsak prosti dan znajde na drugem vršacu Slovenske planinske poti, najsibo na Dobrči s hčerjo, na zahtevni Kočni z ženo, na ostri Ojstrici s sinovoma, pa s prijatelji in psom na Nanosu ali na Prehodavcih. Navkljub svoji vnemi ukroti tudi ego in ženi prepusti prvenstvo prve v družini z izpolnjeno planinsko knjižico. V seriji naključij ob tem sreča praktično vse znane potohodce, ki to transverzalo delajo na dušek, hkrati pa doživlja interakcije, ki bralca puščajo odprtih ust. Opravičilo uredniku na začetku knjige (»Namesto romana ti pošiljam biografsko knjigo«) postane brezpredmetno. Kdo rabi izmišljije, realnost je boljša od fikcije!

Nakup v spletni trgovini >>> NA PREPIHU

Vse navdušene hribolazce bo ob opisu pohodov srbelo v podplatih. Ako vam kak vrh iz knjige še ni pokazal svoje veličine, si boste zdaj gotovo zaželeli povzpeti se nanj. Izbrskali boste svojo staro zeleno knjižico, šteli manjkajoče kvadratke, ki jih še imate izpolniti z žigi. Nismo več lovci in nabiralci; Rugelj na sebi lasten način pokaže, da smo zbiralci! Pa naj bodo to doživetja, spomini in srečanja ali pa ovalni odtisi štampiljk, kjer od prvega do zadnjega v nizu preteče točno pol stoletja. Za piko na i simboliki se pokloni tudi znani Knafelčevi markaciji; rdeče beli krog v kratkem obhaja stoto obletnico.

»Nekateri od nas si že desetletja delimo iste poti, dihamo isti zrak in povezani živimo v tem skopo odmerjenem delčku neskončnega časa,« je citat z ovitka knjige, ki tokrat ni toliko hvalnica hoji kot nežno priznanje, da zares obstajamo šele skupaj in ob naših bližnjih. Je poklon in zahvala najdražjim, ki so v celotnem stvarstvu še najmanj samoumevni. Vrhunsko pisanje, ki mu odličnost priznavata znana literata Ivan Sivec in Boštjan Videmšek, udarni in čustveni dialogi ter pripoved, ki sklene krog prav tam, kjer ga začne – kajpak na krožni PST – vam ne bo pustila dihati. Na prepihu je obvezno pohodniško čtivo tega (pokoronskega) poletja.