Ostrovrharjeva pot (čez Debni vrh)
06.03.2013 AVTOR: Matej Zalar
Ni treba dolgo tuhtati, od kod izvira ime vasi Podgrad. Na Kašeljskem hribu je namreč na zašilj ...
Ostrovrharjeva pot
Debni vrh: 530 m
Zahtevnost: lahka označena pot
Čas: 1,5-2,5 ure
Kje se okrepčamo?
Turistična kmetija pri Lazarju
Podgrajska cesta 9/c, 1000 Ljubljana
T: 01 528 18 62 in 041 807 146
milan.bizjan@volja.net
www.pri-lazarju.si
Izhodišče: Podgrad (280 m)
GPS: N 46° 3' 59" / E 14° 38' 12"
Skozi Zalog nadaljujemo naravnost po mostu čez Ljubljanico v smeri Laz pri Dolskem in Kresnic. Po kilometru in pol zavijemo desno navzdol po prednostni cesti skozi ozek podvoz pod železnico. Nadaljujemo skozi Podgrad in mimo nekdanje tovarne Arbo. Čez nekaj sto metrov parkiramo na manjšem parkirišču na levi strani ceste - desno se odcepi pot, kjer začnemo izlet, tam je tudi informativna tabla.
Turistične informacije
Podgrad
www.podgrad-lj.si
Ni treba dolgo tuhtati, od kod izvira ime vasi Podgrad. Na Kašeljskem hribu je namreč na zašiljeni vzpetini že v 12. stoletju stal grad, ki je imel na sotočju treh rek, Kamniške Bistrice, Ljubljanice in Save, pomembno strateško vlogo. Na gradu so gospodovali vitezi Osterbergi ali Ostrovrharji. Njihovo življenje je v naslednjih stoletjih ovila tančica skrivnosti, okoli njihovega življenja so se spletle legende o pogumu, Ostrovrharja je v Turjaški Rozamundi opeval tudi Prešeren. V času turških vpadov so zasloveli kot pogumni bojevniki. Zadnji med njimi je bil Jurij Gallenberg, ki je sredi 16. stoletja padel v boju s Turki še preden je uspel poskrbeti za potomce. Nad Podgradom je zdaj urejena krožna po, ki vodi po obeh straneh doline Besnice in se, kako prikladno, konča na Turistični kmetiji pri Lazarju.
Čez Debni vrh
Ostrovrharjeva pot se v prvem delu vije po Kašeljskem hribu nad levim bregom rečice Besnice, v drugem delu pa zavije na drugo stran doline pod vrhom Murjevko. V prvem delu se splača zaviti čez Debni vrh (530 m), najvišji vrh Kašeljskega hriba, kar pot podaljša za približno pol ure.
Začnemo pri informacijski tabli, kjer po lesenem mostiču takoj prečkamo Besnico in nadaljujemo po makadamski cesti, ki se že čez minuto ali dve strmo vzpne. Po desetih minutah hoje smo že pri Kanskyjevi vili, kjer je do sredine 16. stoletja stal srednjeveški grad, konec 18. stoletja pa so na njegovem mestu zgradili sodobnejšo vilo. Na grad spominja samo še del starega zidu, ki se drži vile.
Pri gradu pot zavije levo in nadaljujemo po slemenu Kašeljskega hriba, na katerem je bila med drugo svetovno vojno meja med Italijo in Nemčijo. Pot se večinoma vzpenja in po dobrem kilometru in pol hoje moramo biti pozorni, da na neoznačenem razpotju zavijemo ostro desno po ožji poti, ki pripelje na pešpot proti Debnemu vrhu (če bi nadaljevali naravnost, bi mimo Ostrovrharjevega studenca prišli naravnost pod Stari grad). Že po nekaj korakih pridemo do počivališča s klopjo, kjer zavijemo levo. Pot je najprej razmeroma položna in šele tik pod Debnim vrhom se strmeje vzpne. Na vrhu je razgledni stolp.
V senco starodavnega kamnoloma
Najprej se spustimo po isti poti, na prvem razpotju pa se držimo desno - ta pot pripelje pod Stari grad, kjer je tudi informativna tabla, mlinski kamen pa nas opomni, da smo že blizu zanimivega kamnoloma. Toda najprej se vzpnemo do ruševin Starega gradu, ki so ga Ostrovrharji uporabljali do sredine 14. stoletja.
Pot zavije okoli gradu in se strmo spusti na severovzhodno stran pobočja do kamnoloma mlinskih kamnov. Morda so skalo iz drobnozrnatega kremenovega peščenjaka v teh krajih sekali že v antiki, zagotovo pa od sredine 16. stoletja pa do prvih let 20. stoletja. Naredili naj bi več tisoč kamnov, ki so jih po drči pritovorili v dolino in obdelali v Besnici.
Pot se nadaljuje tik pod pečino, kjer so lepo vidni obrisi izsekavanja, in se strmo vzpne nazaj na sedlo pod gradom, kjer sta informacijska tabla in mlinski kamen. Nadaljujemo rahlo levo, a le nekaj korakov do usmerjevalne table, ki nas usmeri desno. Po širši poti se v nekaj ovinkih spustimo v dolino Besnice in do reke, ki jo prečkamo čez leseno brv. Prečkamo še cesto in na drugi strani zagrizemo v pobočje Murjevke. Obidemo jo po južni strani in se priključimo širšemu kolovozu, ki po vrhu slemena Lazarjevega hriba pripelje do Turistične kmetije pri Lazarju, kjer se Ostrovrharjeva pot zaključi.
V Podgrad se vrnemo po makadamski cesti, v dolini nas čaka še približno 500 metrov hoje ob glavni cesti.
nazaj na vrh
