Plan B – Pionirji boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti

Ko se dolgoletni vojni dopisnik in pronicljivi novinar loti nove – usodne teme, bržkone najpomembnejše za prihodnost našega planeta in civilizacije, so pričakovanja visoka, pozornost usmerjena.

Pred vami je nedvomno prelomno delo. Realni optimizem, ki je vrhunsko, na trenutke celo dramatično prezentiran s primeri in praksami. Te ustvarjajo zeleno prihodnost prav ta trenutek, ko tole berete. Navdihujoče.

Knjiga leta 2020 Velika nagrada Slovenskega knjižnega sejma

Videmšek je bil dolga leta sinonim za dopisnika z vojnih območij, s prvih frontnih črt, z begunskih poti in iz kriznih žarišč. Utrudil se je, kot sam pravi, od nenehnih vojn, proti katerim se s peresom ni mogel boriti, lahko jih je zgolj opazoval, nemo popisoval. Namesto cinizma in resignacije se je raje spečal z Matjažem Krivicem, vrhunskim fotografom, in sprejel vabilo, da skupaj obkrožita svet. Njuno poslanstvo je postalo odkrivanje projektov, ki ekološke probleme sodobnega sveta napadajo s polno močjo. Končno optimizem, končno svetloba na koncu tunela vsepovsod oznanjevane apokaliptične prihodnosti!

Ne preseneča, da je stara celina tudi vodilna pri naprednih, zelenih, čistih rešitvah. Kljub temu boste šokirani, ko boste prebirali, kaj vse že obstaja in se razvija v naši neposredni soseščini. Na Gradiščanskem v sosednji Avstriji boste našli modelno skupnost, ki se greje, elektrificira in funkcionira zeleno, malo južneje na grškem otoku Tilos je energetsko samooskrben cel otok. Kdo bi si mislil, da Škoti na Orkneyskih otokih znajo izkoriščati plimovanje ter krotiti veter za pridobivanje elektrike – s katero potem tudi plovejo. Islandci so termoelektrarne zamenjali za priročne vetrovne in fantastične geotermalne obrate, ki otoku dajejo samooskrbni potencial. Švicarji ogljikov dioksid zajemajo iz zraka, Norvežani ga znajo za večnost vbrizgati globoko pod morje. Kje so meje?

Kaj je skupnega vsem tem inovativnim pristopom?

Seveda ne moremo mimo dejstva, da je zelena revolucija možna tam, kjer je družba, zrasla na »črni« fosilni preteklosti, dovolj premožna, da si lahko privošči izdaten razvoj in zagonsko financiranje prebojnih tehnologij. Te bodo reševale zagate, ki jih naš življenjski standard kontinuirano ustvarja. Videmšek temu pravi kognitivna disonanca, a nikakršne potrebe ni, da bi se cinično zmrdovali nad »zelenim kapitalizmom«, če smo kot nenehni potrošniki tudi sami najprej del problema. Poglejmo raje na to »prehodno obdobje« kot pot k očiščenju, kjer fosilno ni zgolj samo potrošno, pač pa odskočna deska k popolnoma zelenemu. Roko na srce; norveška električna revolucija v mobilnosti se napaja iz neizmernih bazenov črnega zlata pod severnimi morji in problematiziranje tega dejstva je utopična, prava kognitivna disonanca.

Primus Commuter Mug 0,4l lonček in knjiga po izboru

Drugi del nedvomno prihodnje knjižne uspešnice je posvečen litiju. Njegova pot iz bolivijskih slanišč mimo ameriških rudnikov do kitajskih proizvajalcev baterij, ki poganjajo prav vsako vašo mobilno napravo in vaš električni avtomobil, odpira nešteto bolečih vprašanj in razkriva dejstva, ki vam bodo dala misliti. Neznosna lahkost samoumevnosti, medtem ko vam v žepu brni mobilnik!

Vrhunsko oko Matevža Krivica knjigi doda izjemno vizualno komponento, Boštjan Videmšek pa zgodbo okrog teh fotografij artikulira briljantno kot še nihče doslej. Prepričljiv žurnalistično-esejistični pristop, ki je primerno dramatičen, opominjajoč, mestoma satiričen (njegove besedne igre in premeti so nenadkriljivi), a dovolj resen, da vas ne spusti do zadnje strani. Videmšek je v formi! Ima novo poslanstvo, pokaže vizijo, združuje nezdružljivo. Samo želimo si lahko, da ga prebere tudi čimveč političnih odločevalcev in inovativnih podjetnikov ter da jim pokaže neslutene možnosti. In priložnosti. Plan B je obvezno čtivo (pre)vroče jeseni!