Planinarjenje in pohodništvo na območjih, kjer živijo medvedi

Planinska društva se zavzemajo za spoštljivo sobivanje ljudi in prostoživečih živali. Ko le-te opazijo in zavohajo ljudi, se običajno umaknejo, tudi rjavi medvedi in volkovi. Obe vrsti že nekaj let ponovno poseljujeta predele Alp, v Sloveniji pa živijo že od nekdaj. Volkovi za ljudi ne predstavljajo nevarnosti. V redkih primerih pa lahko pride do srečanj z medvedi.

Ta priporočila so splošne smernice, ki naj bi pomagale k boljši ozaveščenosti in večji varnosti ob morebitnem srečanju z medvedom.

ZGIBANKA Planinarjenje in pohodništvo na območjih, kjer živijo medvedi

Slovenski medvedi so del alpsko-dinarsko-pindske populacije, ki zajema območje od vzhodnih avstrijskih in severozahodnih italijanski Alp do gorovja Pindos v Grčiji.

V Sloveniji največji del populacije rjavega medveda najdemo v strnjenih, razgibanih in nepreglednih kraških gozdovih, ki jih lahko razdelimo na tri večje dele:

• zahodni visoki Kras severno od avtoceste Ljubljana - Postojna - Razdrto.
  
• zahodna pobočja Javornikov, Snežnik in Iška
• območje med Iško in Belo krajino.

Večkrat najdemo medvedove sledi tudi izven omenjenih območij, saj medvedje že od nekdaj potujejo po stalnih stečinah v različne smeri. Medvedje niso teritorialni - življenjski prostor samice je velik do 100 km2, teritorij samcev pa pa tudi do nekajkrat več.

Ob vedno večjem zaraščanju slovenskega podeželja, so v zadnjem desetletju postale bolj izrazite tudi migracije proti Alpam. Preko Hrušice, Nanosa in Trnovskega gozda medvedje enostavno pridejo v dolino Soče ter v Zgornje Posočje, idrijsko, cerkljansko in škofjeloško hribovje pa jim nudijo tudi udoben prehod proti Jelovici, Pokljuki in Zgornji Savski dolini. Posavsko hribovje medvedom nudi prehod proti vzhodu, preko Save in Menine planine dosežejo tudi Raduho, Olševo, celo Pohorje. Seveda medvedje potujejo tudi v vse druge smeri, a občutno manj izrazito.