Škrlatica (2740 m)

Škrlatica je drugi najvišji slovenski in tretji najvišji vrh v Julijskih Alpah – malenkost višji je še italijanski Montaž (2753 m) v zahodnih Julijcih. Nekoč so jo imenovali Suhi plaz, zdajšnje ime pa je dobila zaradi žareče škrlatne barve njenih sten ob sončnem zahodu. Medtem ko so štirje srčni možje Triglav osvojili že leta 1778, so prvi vzpon na Škrlatico zabeležili kar dobrih sto let kasneje. Leta 1880 se je na vrh v spremstvu vodnikov iz Trente Andreja Komaca in Matije Kravanja prvi vzpel Julius Kugy.

V vseh pogledih dolga, naporna tura
Čeprav je Triglav dosti bolj obljuden, lahko v dolgih poletnih dneh preseneti tudi dobra obiskanost Škrlatice. Na precej prostoren vrh, kjer danes stoji velik železen križ v spomin gornikom, ki so umrli v slovenskih gorah, vodi zelo zahtevna, a dobro označena in na ključnih mestih zavarovana pot po južnem ostenju. Pot vsekakor ni za vrtoglave, na vrh pa naj se podajo le tisti, ki so vajeni tudi lahkega plezanja po nezavarovanih pobočjih.

Najdaljša pot na vrh vodi od Koče v Krnici, po časovnici je dolga 6,5 ur, tisti, ki si vzamejo dva dni časa, pa se na vrh največkrat podajo od Pogačnikovega doma na Kriških podih. A najbolj obiskana je pot, ki se začne pri Aljaževem domu v Vratih, od koder nas čakajo vsaj štiri ure hitrega oziroma šest ur zmernega vzpona. Priporočam, da se na pot odpravite še v temi, prav zaradi tega marsikateri planinec kratko noč pred vzponom prespi kar v Aljaževem domu.

Udobna pot, strmo melišče in izpostavljene stene
Od parkirišča se po makadamski cesti usmerimo proti Aljaževem domu. Po petih minutah nas tik pred domom oznake usmerijo levo, čez manjši travnik, in v gozd, kjer se vzpnemo skozi gozd, najprej po položni, precej široki poti, ki se kasneje strmeje vzpne ob hudourniku. Kasneje ga prečkamo in nadaljujemo desno. Na poti, ki se vzpenja med Stenarjem (2501 m) na levi in Dolkovo glavo (1717 m) na desni, ne moremo zgrešiti. Čez čas pridemo na razpotje, kjer se levo odcepi neoznačena pot proti Stenarju, desno pa se nadaljuje označena pot proti Škrlatici. Kmalu pridemo do razpotja pod Bivakom IV na Rušju. Levo bi šli mimo bivaka na Križ (2410 m) in proti Kriškim podom, naravnost pa nadaljujemo pod ostenji Spodnje Dolkove špice (2541 m). Prečkamo melišče, potem pa se pot celo nekoliko spusti in čez čas pridemo na vznožje melišča med Dolkovo špico (2591 m) in Škrlatico.

Držimo se desno in čaka nas mučen vzpon po strmem melišču do vstopa v steno, kjer si nataknemo čelado in morda tudi samovarovalni komplet. Pohodniške palice lahko pustimo ob vznožju. Zelo zahtevna pot je dobro označena in že na začetku vodi čez najbolj izpostavljen del, kjer steno prečkamo po skobah, v pomoč je tudi jeklenica. Nekaj varoval je tudi v nadaljevanju poti, ki se počasi obrne v desno, in mimo okna v Škrlatici pridemo na greben, od koder pot ni več pretirano zahtevna – je pa zato zrak že zelo redek.

Razgled na celotne Julijce
Škrlatica je brez dvoma ena od bolj razglednih gora. Že med potjo nas spremlja krasen razgled na Triglav, z vrha pa pogled na jug razkrije greben Dolkove špice, v ozadju Razor (2601 m) in daleč zadaj Krn, na zahodu je najbolj impozanten Jalovec (2645 m), na vzhodu pa samo alpinistom dostopni Rokavi in Martuljkova skupina.