Večkratna uporaba - Revija NaProstem številka 14

Večkratna uporaba - Revija NaProstem številka 14
17.01.2020 AVTOR: Naslovnica: Sandra in Bojan Staniša Treking prestolnica Argentine, El Chalten Foto: Potepuha na frnikoli

Ko beseda nanese na ekologijo, se mi še vedno porodijo spomini na letošnje poročanje medijev s poplavljenega Tartinijevega trga v Piranu

in poplavljeno znamenito Baziliko svetega Marka na istoimenskem trgu v Benetkah. Vse to zaradi kombinacije polne lune, približevanja ciklonskega območja z nizkim zračnim tlakom in močnega juga nad Jadranom, kar je povzročilo močno povišano plimovanje morja. Človek naj bi živel v sožitju z naravo, znamenita trga pod vodo pa si razlagam kot klic morja “Na pomoč!”. Strašljiv je podatek, da predstavlja plastika za enkratno uporabo 70 % odpadkov, ki pristanejo v morjih. Že zdaj pa letno zaužijemo za velikost ene kreditne kartice plastike. Ko začnem premišljevati o virih, kdo je največji onesnaževalec okolja, pomislim najprej na letala, ki jih je v vsakem trenutku na nebu od 8.000 do 20.000, odvisno od ure v dnevu – nepredstavljiva številka. Bolj nepredstavljivo pa je, da ta prevozni vir ni največji onesnaževalec okolja, temveč je to ladijski promet, in sicer tovorni tankerji, ki jih poganja mazut, dizelsko olje najslabše kakovosti brez odstranjenih primesi.

Konstruktor in oblikovalec Erik Šifrer iz slovenskega podjetja Mides design navaja, da 15 tankerjev v dolžini od 300 do 400 metrov onesnaži zrak v obsegu enega milijona avtomobilov. Povedano drugače je poraba enega tankerja v dolžini 300 metrov, ko potuje iz Evrope v Azijo in nazaj, v približno 40 dneh, nepredstavljivih od 6 do 8 milijonov dolarjev nafte samo za gorivo. Pri omenjenem podjetju so razvili avtomatsko zložljivo jadrovje, imenovano aero jadra, kar je po njihovi oceni rešitev za bolj ekološki pogon za kar 55 odstotkov vseh obstoječih tovornih ladij.

Ob teh nepredstavljivih številkah se sprašujem, kaj pa lahko naredi vsak posameznik v tej ekološki verigi, del katere smo, če tako želimo ali ne. Nikoli nisem bil za skrajnosti in potovanje prek oceanov na regatni jadrnici, opremljeni s sončnimi celicami in podvodnimi turbinami, ki omogočajo potovanje čez ocean brez ogljičnega odtisa, namesto potovanja z letalom zaradi izpustov toplogrednih plinov. To ni rešitev. Je pa očitno trenutno to še najbolj učinkovit način, da svetovni mediji namenijo nekoliko več pozornosti ekologiji, tudi ko niso naravne katastrofe tiste, ki jih v to prisilijo.

Da smo kot posamezniki bolj aktivni ne samo v razmišljanju o okolju, temveč tudi pri dejanjih, nam je v pomoč tudi država, ki je na vseh prodajnih mestih blaga ali izdelkov uvedla prepoved brezplačnih nosilnih vrečk. Ta korak dopolnjujemo tudi v uredništvu s podarjanjem bombažne vrečke obstoječim in novim naročnikom. Bolj kot za darilo gre za miselnost, da potrebujemo pri sebi vrečko za večkratno uporabo in tako nismo prisiljeni v nakup novih. V reviji bo našla svoje mesto tudi vsebina, namenjena ekologiji, in tokrat so vrečke tisti nepogrešljivi predmet, ki nas spremlja na vsakem koraku. Naša naloga je, da jo čim večkrat uporabimo.

Kazalo


Fotolov


Smučanje, prvi zavoji

Prežeta s soljo v bolje založenih knjigarnah in v spletni trgovini

Ekologija - Vrečke


Ptice

Intervju - Jera Musič


Potepanje

Značke: Literatura
Komentarji
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ