Vse, kar morate vedeti o zimskem pohodništvu

Pri tem poudarjamo: če nimate izkušenj, je bolje, da se v gore v zimskem času podate skupaj z vodnikom ali gorskim vodnikom.

Kaj moramo vedeti, če se pozimi odpravljamo na izlet, turo ali pohod?

V zimskih dneh je planinski svet po navadi prekrit s snežno odejo. Ko gore prekrije snežna odeja, se razmere za gibanje po njih spremenijo. Medtem ko po gozdu še lahko določimo smer poti s pomočjo markacij na drevesih (če le ni preveč snega), pa je na planem to nemogoče. Kajti že tanjša snežna plast na odprtem prekrije markacije in zabriše pot. Klini in jeklenice, če že niso skriti pod snegom, so prekriti z njim ali s plastjo ledu.
V zimskih dneh moramo biti pripravljeni na dejstva, kot so nizke temperature, krajši dan, nevarnost proženja snežnih plazov, na katero moramo biti stalno pozorni, da je večina planinskih koč zaprtih, da je v gorah manj ljudi in seveda na še večjo možnost zdrsa. Vse to moramo upoštevati ne samo na turi, ampak tudi pri izbiri poti in ciljev, pr pripravi na turo ter pri izbiri ustrezne opreme.

Upoštevajmo, da na grebenih veter ustvarja snežne opasti, ki se lahko pod našo težo podrejo, zato hodimo nekaj metrov pod grebenom na privetrni strani. Razmere v gorah se hitro spreminjajo in so lahko povsem drugačne od pričakovanih ali napovedanih, zato vzemimo s seboj tudi opremo, ki bi jo lahko utegnili potrebovati. Ne zaupajmo slepo gazi, ki je pred nami, ampak sami spremljajmo in ocenjujmo, ali se gibljemo po varnem področju.

Pred turo se vprašajmo:

• Kako dobro sem pripravljen (psihično in fizično)? Je izbrana pot primerna zame?
• Kakšna je vremenska napoved? Slabo vreme in vidljivost lahko podaljšata čas hoje tudi do desetkrat. Imam oblačila, ki me bodo zaščitila pred močnim vetrom, mrazom in padavinami? Ali je na poti koča, bivak, zavetišče, kamor se bom lahko umaknil?
• Kakšna je stopnja nevarnosti proženja snežnih plazov? Kakšna je snežna podlaga? Trenutne razmere spremljajte na spletnih straneh Agencije Republike slovenije za okolje (ARSO).
• Kakšna je izbrana pot? Pripravite si načrt poti. Pot razdelite na manjše odseke, predvidite počitke in približen čas hoje. Ustvarite si sliko poti in jo prehodite v mislih.
• Imam s seboj vso potrebno opremo za današnjo turo?
• Kako dolga je in koliko časa bom potreboval za celotno pot? Na vrhu smo šele na polovici poti - naš cilj je varna vrnitev v dolino in domov.
• Kako strm in kakšen je teren?
• Katere nevarnosti na poti prežijo na nas?

• Kako hoditi? Kakšen tempo ubrati?

• Predvidevajte in si ustrezno načrtujte vaš izlet, pohod.

• Izberite cilj in pot primerna vaši fizični in psihični pripravljenosti ter uporabljajte opremo, s katero znate pravilno rokovati.

Kakšno opremo potrebujemo?

Za zimske obiske gora potrebujemo vso opremo kot za gore v letnih, kopnih razmerah, dodatno pa še dobre zimske planinske čevlje (lahko tudi plastične ali turno-smučarske za turne smučarje), gamaše za zaščito pred vdorom snega v čevlje, kakovostna oblačila, ki ščitijo pred pred vetrom, mrazom in vlagoter imajo dobre izolacijske lastnosti. Potrebna je tudi zaščita pred močnim soncem, ne pozabimo pa niti na rezervna oblačila ter na dejstvo, da je večina planinskih koč zaprta in da zaradi tega potrebujemo več tople tekočine in hrane v nahrbtniku.

Cepin in dereze sodijo na vsako zimsko turo, četudi razmere na izhodišču kažejo drugače, saj se razmere z višino, smermi neba ter časom spreminjajo. Ko so na nogah dereze, sodi v roke cepin, palice pa ta pospravimo na nahrbtnik. Cepin in dereze se pred uporabo na turi naučimo uporabljati!

Lavinski trojček sestavljen iz lavinske žolne, sonde in lavinske lopata so prav tako obvezen del tehnične opreme vsakega gornika! Lavinsko žolno namestimo na prvo plast obleke, na turi pa jo imamo vedno priključeno (delovanje preverimo tako doma kot tudi pred turo), sondo in lopato pa nosimo s seboj v nahrbtniku. Ob uporabi lavinskega trojčka naj nam ne zraste samozavest, saj nas ne zavaruje pred plazovi, ampak nam ob primeru zasutja s snegom poveča možnosti hitrejše rešitve izpod snega in s tem možnost preživetja! Pred zimsko sezono moramo prav tako obvezno obnoviti znanje o uporabi lavinske žolne ter izvesti praktične vaje iskanja zasutega v plazu. Možnost preživetja zasutega je v veliki meri odvisno le od obvladovanja iskanja in odkopavanja ponesrečenega, zasutega pod plazom. S podaljševanjem časa iskanja zasutega se možnost njegovega preživetja bistveno manjša. In katera lavinska žolna je najboljša? Vsaka, ki deluje brezhibno in jo znate uporabljati.

Pred prvo turo že doma preverimo stanje opreme, ki je preko poletja nismo uporabljali (cepin, dereze, lavinska žolna, smuči ...).

Vsa oprema nam nič ne koristi, če je ne znamo uporabljati - še več, lahko je celo nevarna! Zato je zelo pomembno znanje - učenje in obnavljanje naučenega v praksi. Zato je dobro, da si ustrezno znanje pridobite na različnih tečajih varne hoje v hribe pozimi.

Vir: PZS