Z znanjem do zvezd - pozimi na K2

Predstavitev knjige o slovenski šoli za nepalske gorske vodnike, ki izhaja s podporo Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije, in pogovor z ustvarjalci bo v petek, 18. februarja 2022, ob 17.30 na dogodku Z znanjem do zvezd na 16. Festivalu gorniškega filma v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Slovenski alpinisti so leta 1979 v Nepalu spisali dve zgodbi z veliko začetnico - po novi smeri so dosegli vrh Everesta in s šolo za nepalske gorske vodnike v Manangu domačinom odprli vrata v svetlejši in varnejši jutri. Dvojezična monografija Z znanjem do zvezd: Slovenska šola za nepalske gorske vodnike, ki jo je zasnovala in uredila Mojca Volkar Trobevšek, je posvečena vizionarju Alešu Kunaverju ter inštruktorjem in zdravnikom, ki so 40 let prostovoljno razdajali svoje znanje, izkušnje in čas ter prispevali, da je Nepal danes turistično razvita dežela z odlično izobraženimi vodniki in vrhunskimi alpinisti. Ti svoje znanje samostojno prenašajo na nove generacije in pišejo alpinistično zgodovino, saj je bilo med desetimi prvopristopniki, ki jim je lani uspel prvi zimski vzpon na drugo najvišjo goro na svetu K2, polovica nekdanjih tečajnikov slovenske šole v Manangu. Predstavitev knjige iz Planinske založbe in pogovor z ustvarjalci bo 18. februarja ob 17.30 na 16. Festivalu gorniškega filma v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Prve jugoslovanske alpinistične himalajske odprave Trisul 1960, Kangbačen 1965 in Anapurna 1969 so bile odskočna deska za nadaljnje velike uspehe slovenskih alpinistov v Himalaji, prvenstveni vzpon na Makalu (8463 m) po južni steni leta 1975 pod vodstvom Aleša Kunaverja pa je pomenil dokončen prodor slovenskega alpinizma s svetovni alpinistični vrh. Kunaver se je zavedal tudi odgovornosti do domačinov, zato se je v znak hvaležnosti odločil postaviti šolo za nepalske gorske vodnike v Manangu, s tem pa se odpovedal vodenju alpinistične odprave na Everest in jo predal Tonetu Škarji. "Everest je cilj, šola je poslanstvo. Odprava je ob koncu zaključena, šola pa je nekaj trajnega," je pri Kunaverju zmagalo poslanstvo. "Poslanstvo je v tej knjigi večkrat zapisana beseda. Prostovoljstvo, pomoč drugemu brez pričakovanja povračila, iz dobre volje in za boljše življenje sočloveka, je vrednota, ki jo v pričevanjih sodelavcev šole vedno znova srečujemo. Zgodbe inštruktorjev in zdravnikov nudijo vpogled v intimno doživljanje dežele, šole in učencev, njihov zgled pa vabi k posnemanju. Knjiga nas uči, da je odločitev za dobro mnogokrat težka, uresničitev naporna, rezultat pa veličasten. Tako kot je veličasten 40-letni mednarodni humanitarni projekt, ki ga je s ponosom živelo in izpeljalo več generacij Slovencev. Za svoje delo si zaslužijo globoko spoštovanje in zahvalo, s to knjigo pa želimo njihovo delo ohraniti v večnem spominu," knjigo Z znanjem do zvezd: Slovenska šola za nepalske gorske vodnike na pot med bralce pospremi urednica Mojca Volkar Trobevšek.

2 zgodbi slovenskih alpinistov

Slovenski alpinisti so leta 1979 v Nepalu spisali dve zgodbi z veliko začetnico. 13. maja 1979 sta Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik kot prva Slovenca stopila na Everest, najvišjo goro sveta, dva dni pozneje so vrh po novi smeri dosegli še Slovenec Stane Belak - Šrauf, Hrvat Stipe Božić in Nepalec Ang Phu. Istega leta, od 23. avgusta do 12. oktobra 1979, je bilo v še nedokončani šolski zgradbi v Manangu prvo šolanje domačinov, ki se ga je udeležilo 25 tečajnikov, vodili pa so ga štirje slovenski inštruktorji: dr. Jože Andlovic, Danilo Cedilnik - Den, Aleš Kunaver in Nejc Zaplotnik, sodelovala sta dva nepalska inštruktorja. Uradno odprtje šole je bilo 13. novembra 1980. Številni inštruktorji in zdravniki so 40 let nesebično in prostovoljno razdajali svoje znanje, izkušnje in čas ter prispevali svoj košček k temu, da je danes Nepal turistično razvita dežela z odlično izobraženimi vodniki in vrhunskimi alpinisti, ki svoje znanje samostojno prenašajo na nove generacije.

Več o knjigi

Slovensko-angleška monografija iz Planinske založbe Z znanjem do zvezd je posvečena Alešu Kunaverju, vsem vodjem, inštruktorjem, zdravnikom ter podpornikom 40-letnega delovanja slovenske šole za gorske vodnike v Nepalu. O sanjah vizionarja in alpinističnem šolanju domačinov v nepalski Himalaji od ideje do izvedbe v knjigi pričajo slikoviti zapisi Aleša in Dušice Kunaver. Šole za Šerpe se spominja inštruktor na prvem in drugem tečaju Danilo Cedilnik - Den. S Petrom Markičem, vodjem šole v letih 1985-1994, se je pogovarjal Vladimir Habjan, z Bojanom Pollakom, vodjo šole od leta 1995 naprej, ter zdravnikom in inštruktorjem Damijanom Meškom, pa Mojca Volkar Trobevšek. Mednarodno sodelovanje je orisal hrvaški inštruktor Vladimir Mesarić - Dado, utrinke iz šole v Manangu pa inštruktorja Vlado Schlamberger in Darja Jenko. Kako sta med prvimi postala nepalska gorska vodnika, sta opisala Zimba Zangbu Sherpa in Namgyal Zangbu Sherpa, da je bil na tečaju tudi nepalski princ, pa zapisal inštruktor Marjan Kregar. Spominu na vizionarja in velikega moža med Šerpami Da Gombu Sherpo se je poklonil Bojan Pollak, spomine na usposabljenje nepalskih gorskih vodnikov je strnil zadnji slovenski alpinistični inštruktor v Manangu Jani Bele. O klicu na pomoč se je razpisala zdravnica Anda Perdan, svoj pogled na šolo v Manangu je podelil vrhunski alpinist in inštruktor Andrej Štremfelj, o ključu za rešitev problema pa razmišljal inštruktor Matjaž Šerkezi. Poslanstvo filma Poslanstvo je obudil režiser Matjaž Fistravec, da je to poslanstvo v bistvu neke vrste ljubezen, pa je v svojem zapisu izpostavil alpinist, publicist, vodja in organizator odprav Tone Škarja. Mozaično knjigo bogatijo številne fotografije iz Mananga, skice in načrti o nastajanju šole, kratka zgodovina slovenskega himalajizma v obdobju Aleša Kunaverja, učni načrt šole za gorske vodnike ter seznam inštruktorjev in zdravnikov v šoli po letih.

"V celotni zgodbi o slovenski šoli za nepalske gorske vodnike, ki jo je začel Aleš Kunaver, je najbolj fascinanten razvoj dogodkov in napredek, ki se je zgodil: leta 1979, ko so slovenski inštruktorji prvič prišli v Manang, so tečajniki prišli na tečaj revno opravljeni, nekateri komaj obuti, nekateri celo bosi. Dobrih štirideset let pozneje so njihovi potomci, ki so se tudi šolali v mananški šoli, opravili vrhunski alpinistični vzpon, prvi zimski vzpon na drugo najvišjo goro na svetu, K2. Dota slovenske šole za gorske vodnike v Nepalu je tako dvojnega značaja - pripomogla je h gospodarskemu razvoju države, saj se je z opolnomočenimi domačini (višinskimi nosači, lastniki trekinških agencij ...) lahko razcvetel gorniški turizem, Nepalci pa so se tudi s pomočjo slovenskega znanja razvili v vrhunske alpiniste, ki zdaj stopajo v korak s tujimi narodi, ki že od nekdaj osvajajo njihove vrhove," izpostavlja urednica knjige Mojca Volkar Trobevšek. Med desetimi prvopristopniki, ki jim je 16. januarja 2021 uspel zgodovinski podvig, prvi zimski vzpon na drugi najvišji vrh na svetu K2 (8611 m), je bila namreč polovica nekdanjih tečajnikov slovenske šole v Manangu.