Zakaj je pomembno, da v gorah znamo brati zemljevid?

Da se do planinskih koč oziroma planinskih ciljev ne boste izgubili, je poleg opreznega branja markacij potrebno osnovno znanje branja zemljevidov. Kajti kako se boste obnašali, ko se boste znašli v megli, snežni odeji, vetru in bo vam znana pokrajina postala popolna neznanka?

»Če se izgubimo, se najprej ustavimo. Podrobno proučimo območje okrog sebe in prehojeno pot. Potem poskušamo določiti svoj položaj. Če nam to ne uspe, se vrnemo na kraj, kjer smo nazadnje še vedeli, kje smo bili ter ponovno proučimo svojo načrtovano pot. Najpomembnejša kosa obvezne planinske opreme sta preprost kompas in nov planinski zemljevid. GPS naprave in aplikacije na mobilnem telefonu lahko služijo zgolj kot dodatna opora ali informacija pri iskanju stojne točke in prave poti. Najosnovnejša veščina orientacije je orientiranje planinskega zemljevida (sever v naravi se poravna s severom na zemljevidu) s pomočjo kompasa ali pa na podlagi znanih markantnih točk v okolju. Prepoznavanje oblik v naravi in planinskem zemljevidu pa je veščina, ki jo bi moral znati vsak izmed nas tudi za vsakdanje življenje,« je osnove razložil strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi.

Osnovni elementi zemljevida

Barva – svetlo zelena barva označuje travnike, temno zelena barva je znak za gozdnate površine, bela barva pa za skale oz. neporaščene dele.

Plastnice oz. izohipse – so črte enake nadmorske višine in nam povedo tudi, kako strmo je določeno pobočje. Bolj so plastnice zgoščene, bolj je teren strm, bolj so oddaljene, bolj položen ali raven je teren.

Rdeča barva – nakazuje planinske poti. Tam, kjer so črte polne in neprekinjene, so lahke planinske poti, medtem ko so zelo zahtevne planinske poti na zemljevidu označene s pikicami. Zahtevne planinske poti so označene s črtkanimi črticami.

Merilo – zemljevid v merilu 1:25.000 pomeni, da je 1 cm na zemljevidu 250 m v naravi.

Koordinatna mreža – razdalja med dvema koordinatnima črtama na zemljevidu v merilu 1:25.000 je 4 cm, kar pomeni 1 km v naravi.

Slovenske gore obišče letno 1,7 milijona obiskovalcev. Pred nami je glavna planinska sezona in z njo želja, da bi bilo čim manj poškodb in da bi imeli gorski reševalci čim več mirnih koncev tedna. Da bi bilo smole v gorah čim manj, v PZS poudarjamo pomen dobre priprave na turo. Letošnje leto je posebno tudi zato, saj je bila zaradi epidemije okrenjena dejavnost markacistov in zgodi se lahko, da marsikje naletimo na planinsko pot, ki je na mestih poškodovana. Iz vsega tega je ključna in zelo pomembna priprava na planinski izlet. »Še posebej moramo pri pripravi na turo biti previdni pri izbiri ture in načrtovanju časovnice, če so z nami otroci ali starejši planinci. Razmere v gorah so kot vedno čudovite. Seveda pa nas lahko na posameznih planinskih poteh preseneti krajše snežišče, predvsem na osojnih in severnih pobočjih. Temperature v dolini naj nas ne zavedejo in imejmo v nahrbtniku vedno topla oblačila, vključno s kapo in rokavicami. S poletnimi meseci se prebudijo tudi nevihte in z njimi strele. Pred udarom strele se ne moremo zaščititi. Pomembno je, da se v gore odpravimo dovolj zgodaj in smo takrat, ko so poletne nevihte najpogostejše, v popoldanskem času, že na varnem v dolini ali planinski koči.«