Zavetišče pod Špičkom

Zavetišče pod Špičkom
22.07.2016 AVTOR: Matej Luzar
Planinska postojanka nad dolino Zadnje Trente je zaradi svoje lege ob poti na Jalovec zelo priljubljena, mnogi pa se do nje odpravijo zaradi razgleda, ki velja za enega najlepših v Julijskih Alpah.

Zavetišče pod Špičkom (2064 m)

Lokacija: Julijske Alpe

GPS podatki postojanke: 46,4071°N / 13,67948°E

Obratovalni čas
Koča je julija, avgusta in septembra stalno odprta, junija pa jo odprejo občasno. 

Kontaktni podatki
Telefon: 041 543 039

Izhodišča za dostop: 
Vršič, Trenta, Tamar, izvir Soče

Ture v bližini: Jalovec (2.30 h), Koča pri izviru Soče (3 h), Vršič (3.30 h), Bavški Grintavec (5.30 h), Planinski dom Tamar (7 h)

Zavetišče stoji na robu melišča na vzhodni strani že od daleč vidne skalnate ostrice, imenovane Špiček. V prvo skromno zavetišče so jeseniški planinci preuredili nekdanjo italijansko vojaško opazovalnico, postojanko pa odprli 6. avgusta 1950. Leta 1961 so zavetišče obnovili in ga opremili z ležišči. Zaradi »strateško « pomembne lege ob poti na Jalovec je postalo pretesno, zato so leta 1979 izdelali načrte za novogradnjo.

Leta 1981 so staro zavetišče podrli in začeli graditi novo. Tri leta pozneje so zgradili še prizidek s sanitarijami in zimsko sobo. Novo zavetišče so slovesno odprli 3. julija 1983 ob 80-letnici organiziranega planinstva v občini Jesenice in 90-letnici ustanovitve Slovenskega planinskega društva. Leta 1993 so pri zavetišču namestili 2000-litrsko cisterno za vodo, leta 2006 pa še eno. Leto pozneje so kočo povečali in s tem pridobili tudi novo zimsko sobo. V letu 2014 je zavetišče poškodoval snežni plaz, a so poškodbe sanirali in postojanko znova odprli.

Koča je julija, avgusta in septembra stalno odprta, junija pa jo odprejo občasno. V notranjosti nudi 20 sedežev, pri mizah pred kočo pa še dodatnih 50. Na skupnem ležišču je 20 ležišč, v zimski sobi pa šest.

Razgled, vreden vsakega koraka

Od zavetišča je po mnenju mnogih eden najlepših razgledov v Julijskih Alpah. Proti vzhodu se razprostira kotanjasta, z borovci porasla Rutarska Trenta, ki zložno pada v Zadnjo Trento. Prek slednje seže pogled naprej proti Zgornji Trenti, ki jo obkrožajo Prisojnik, Razor, Planja in Pihavec, za slednjim pa vidimo tudi Triglav. Na jugovzhodni in južni strani sledimo najprej grebenu nad Zadnjo Trento z Ušjem in Trentskim Pelcem, nato pa se pogled ustavi na skalnih strminah Pelcev in Vršaca. Zahodno se tik za zavetiščem dvigata Mali Ozebnik in Vrh Zelenic, severno pa Veliki Ozebnik, ki zakriva pogled na Jalovec. Desno od Velikega Ozebnika se širijo strmine Velike Dnine.

Značke: Postojanke, Kulinarika
Ključne besede:
Komentarji
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ