Že poznate novo hrvaško pohodniško pot?

Planinska vodnica in ustanoviteljica Facebook profila »Hodim, torej sem« Pia Peršič ter gorski tekač Andrej Martinčič, oba tudi gorska kolesarja, sta v juniju kot prva v 44 dneh opravil s 1100 kilometrov dolgo hrvaško planinsko-turistično potjo Via Adriatica Trail. Kot poudarjata je veliko zahtevna kot Slovenska planinska pot (SPP) in Slovenska turnokolesarska pot (STKP) s katerima sta oba že opravila. Letos pa jima je del poti delal družbo tudi kuža Otis.

• Pia – Slovenska planinska pot, Camino, GR 20 Korzika, ZPP, VPP,)
  
• Andrej – Slovenska planinska pot (9dni 18 ur), Camino, ZPP
  
• Skupaj: Slovenska turnomolesarska pot (1800km), Via Adriatica Trail (1100km), Jakobova pot (330km), Istrska planinska pot.
  

Via Adriatica pa je bil prav poseben projekt,saj je 1100 kilometrov dolga pot, ki vodi čez greben Učke, Gorski kotar, celotno verigo Velebit, Dinaro, Kozjak, Poljičko planino, Omiško Dinaro, Biokovo, 100 kilometrov po Pelješcu in čez najjužnejšo planino Snježnico pri Dubrovniku.

Kaj sta povedala o njuni poti?

Kako je nastale ideja, da sta se lotila Via Adratica poti?

Andrej: Za pot sva vedela že dve leti, vse odkar je snovalec poti Srećko Vukov začel govoriti o njej. A pot ni še označena, zato sva potrebovala GPX-sledi in sva čez zimo kar malo pritisnila na njih kdaj bo zarisanih zadnjih 200 kilometrov. Izziv je bil, ker sva poznala otoke, prehodila sva Velebit, celo Istro, a tega nisva povsem znala povezati. Tudi prezentacija poti je bila neverjetna, a realnost malo drugačna.

Kakšna realnost se je pokazala na poti?

Andrej: Izbira poti je res krasna, narava okrog je neverjetna, a nekateri deli poti so bili tako zaraščeni, da se je bilo zelo težko premikati. Ogromno bo potrebno storiti, da bo pot podobna SPPju, je to res šele začetek.

Pia: Gre za prvo tako dolgo pot pri južnih sosedih in prvo, ki gre samo preko Hrvaške. Želijo si, da bi postala njihova pohodniška blagovna znamka in bi zajemala tako planinski kot turistični aspekt. In s tako čudovitimi razgledi, ko hodiš po grebenih, ki se dotikajo morja... na svoj profil Hodim, torej sem sem enkrat zapisala »Hrvaška, od kot lepote tvoje.«

V čem je največja razlika v primerjavi s Slovensko planinsko potjo?

Pia: Največja razlika je v planinski infrastrukturi, ki je na Via Adriatica trailu zelo slabo razvita. Na poti je bilo 13 planinskih domov od tega so bili samo trije odprti. Koristila sva nekaj bivakov, ki so bili na poti, a tudi nekateri v zelo slabem stanju, drugi pa presenetljivo dobri. Po večini sva se naslanjala na sebe in šotor ter svojo logistiko.

Kako sta si glede na slabo infrastrukturo pripravila logistiko ter oskrbo s hrano in vodo?

Pia: Preden sva šla peš na pot sva naredila približno 2500 kilometrov z avtom. Naredila sva časovnico in si to pot razdelila na etape dolge od 25 do 30 kilometrov. Pogledala na sledeh kje lahko prideva zraven poti z avtomobilom in tam skrila plastične bokse, v katerih je bilo po 12 litrov vode, pasji briketi, konzerve, špageti, plinske bombice, toaletni papir, vitamini... vse kar sva dnevno potrebovala. Pripravila sva 36 boksov in to je bila najina glavna oskrba.

Andrej: Večkrat se pojavi tudi vprašanje, kaj sva potem naredila s smetmi, ki sva jih na poti pridelala. Vedno sva jih pospravila in navezala na nahrbtnik, ter pustila na prvem primernem mestu.

Razen boksov s hrano in vodo sta imela vso ostalo opremo s sabo v nahrbtiku?

Pia: Imela sva zelo majhne nahrbtnike, Andrej je imel 42-litrskega, jaz pa 30-litrskega. Andrej je imel v povprečju nekje 15 kilogramov pa tudi do 30 (kadar sva mogla nositi hrano za 4 dni), jaz sem imela pa nekje v povprečju do 10 do maksimalno 15. Vedela sem, da ne moram več nositi. Vso opremo sva kupila novo, da sva pridobila na volumnu in na teži. Majhne spalke, vseeno s puhom ker na Velebitu je bilo okrog nule. Čisto majhne spalne podloge, šotor je imel kilo in pol, za dve osebi (no pri nas je bil za nas tri). Res sva se v teh letih že tako navadila, da točno veva kaj rabiva s seboj in nikoli nimava preveč.

Celoten intervju pa si lahko preberete v novi izdaji revije NaProstem >>>