Postojanke - Dom na Paškem Kozjaku

Dom stoji na južni strani Špika, najzahodnejšega vrha Paškega Kozjaka. Velenjski planinci so najprej postavili zasilno kočo na mestu nekdanje lovske koče, ki je bila leta 1943 požgana, in jo odprli 5. septembra 1954. Leta 1959 so kočo povečali in uredili, pri čemer so med drugim prizidali verando in klet, opremili notranje prostore ter iz doline napeljali elektriko. Leta 1963 so napeljali vodovod in začeli graditi cesto, ki so jo dokončali leta 1971. V letih 1968 in 1969 so dom prenovili in posodobili, prenovljenega pa odprli 27. septembra 1969 ob 20-letnici planinskega društva in 10-letnici postojanke. Še ena temeljita obnova je sledila v letih od 1977 do 1979.

Dom je odprt vsak dan, razen ob ponedeljkih. Med tednom vas prijazno sprejmejo med 9. in 20. uro, ob vikendih pa med 9. in 21. uro. V dveh gostinskih prostorih in na pokriti verandi je na voljo sto sedežev, v šestih sobah pa 16 postelj. Na skupnih ležiščih je prostora za 18 oseb.

Po razgled na Špik

V bližini doma se lahko naužijemo le razgleda proti zahodu na Šaleško dolino z Velenjem in Šoštanjem, na Smrekovec, Golte, Menino planino in Dobrovlje ter na Savinjske Alpe z Ojstrico. Še posebej ob dobri vidljivosti se je tako vredno povzpeti na vrh Špika, kjer je razgled na vse strani. Proti vzhodu vidimo greben Paškega Kozjaka z najvišjim vrhom Basališčem, Stenico, Konjiško goro, Boč in Donačko goro. Na jugovzhodni strani se razprostirajo Celjska kotlina in Posavsko hribovje na Kozjanskem z Bohorjem.

Na jugu je Gora Oljka, za njo pa veriga Posavskega hribovja. Proti jugozahodu vidimo Dobrovlje in Menino planino, proti zahodu pa Golte in Savinjske Alpe. Na zahodni strani je v bližini Graška gora, proti severozahodu vidimo Peco in Uršljo goro, zadaj pa Svinško planino. Na severu je bližnje Pohorje s Košenjakom in Golico v ozadju.