Koča stoji tik pod vrhom 1796 metrov visokega Velikega Snežnika, najvišjega vrha Snežniškega pogorja, ki obenem slovi tudi kot najvišji slovenski vrh izven alpskega sveta. Prvo kočo, predhodnico današnje, je ilirskobistriška podružnica Slovenskega planinskega društva nameravala postaviti na sedlu pod vrhom, a ji tega niso dovolili. Mesto zanjo so nato našli v Črnem dolu zahodno od Sviščakov. Odprli so jo julija 1914 ter jo poimenovali po narodnem buditelju in pesniku Miroslavu Vilharju.
Kočo je po drugi svetovni vojni prevzelo gozdno gospodarstvo, leta 1972 pa taborniki. PD Ilirska Bistrica je leta 1958 prevzelo nekdanjo vojaško opazovalnico na vrhu Snežnika in iz ostankov sezidalo planinsko zavetišče. Odprli so ga leta 1961, pozneje pa še dogradili. Leta 1977 so zavetišče začeli obnavljati in povečevati, vsa dela pa zaključili leta 1994. V podstrešnem delu koče ima svoje funkcionalne prostore Radio klub Snežnik Ilirska Bistrica. Zadnja leta kočo stalno posodabljajo in ponovno obnavljajo, ob zavetišču pa urejajo tudi bivak z zimsko sobo.
Koča je v času sezone odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih. V avgustu delovni čas razširijo na vse dni v tednu. V zimskem času je odprta, kadar to dopuščajo vremenski pogoji, oskrbnik pa priporoča, da ga predhodno pokličemo in preverimo odprtost koče. V gostinskem prostoru je na voljo 80 sedežev, v dveh sobah osem postelj, na skupnih ležiščih pa 20 ležišč.
Z Velikega Snežnika imamo zelo obširen razgled. Na severovzhodu so Gorjanci, Kočevski Rog, Medvednica in Ivanščica, na vzhodu pa vidimo Klek. Na jugovzhodni strani seže pogled do Bijelolasice ter prek Male Kapele in Gorskega Kotarja s Snježnikom in Risnjakom na Kvarnerski zaliv s Cresom. Na jugu se prek Snežniškega pogorja, doline reke Reke in Brkinov vidi celotna Istra od Učke do zahodne istrske obale.
Na jugozahodu se dviga Slavnik, na zahodni strani pa ob dobri vidljivosti opazimo Dolomite, Karnijske in Ziljske Alpe ter Julijce s Triglavom, pred njimi pa Trnovski gozd, Vremščico, Nanos in Javornike. Na severni strani nam pogled seže od Karavank prek Kamniških Alp do Pohorja, v bližini pa vidimo Loško dolino, Cerkniško jezero, Cerknico s Slivnico in Bloško planoto. Če Snežnik obiščemo v jasni noči, z njega vidimo luči na obrežju Kvarnerja, od Brionov do Portoroža, Pirana in Kopra ter od Tržiča do beneških lagun.