Postojanke - Koča na Golici

Koča na Golici
Golica je v spomladanskem času znana predvsem po cvetočih narcisah, vedno pa se nanjo lahko odpravimo po lep razgled na slovensko in avstrijsko stran.

Koča na Golici (1582 m)

Lokacija: Karavanke

GPS podatki postojanke: 46,48592°N / 14,06198°E

Obratovalni čas
Koča je odprta od začetka maja do sredine oktobra.

Kontaktni podatki
Telefon: 041 735 911
E-mail: plan.drustvo@siol.net

Izhodišča za dostop: Planina pod Golico, Križovec, Dom Pristava v Javorniškem Rovtu, Jesenice, Koroška Bela, Hrušica pri Jesenicah, Javornik

Ture v bližini: Golica (30 min), Klek (2 h), Rožca (2.30 h), Dovška Baba (3.30 h), Dom Pristava v Javorniškem Rovtu (4 h), Stol (5 h)

Višina:
Lokacija:
Gorovje:
Geo točka: 46,4859695 °N / 14,0619202 °E
Nastanitev: NE
Dostopno z avtomobilom: NE

Koča na Golici se nahaja na višini 1582 metrov na razglednem rebru južnega pobočja Golice tik nad gozdno mejo. Na tem mestu je leta 1892 Nemško-avstrijsko planinsko društvo zgradilo kočo, ki so ji pred prvo svetovno vojno rekli Nemška koča. Slovenskim planincem to seveda ni bilo najbolj po godu, zato se je podružnica Slovenskega planinskega društva za kranjskogorski okraj takoj po ustanovitvi leta 1903 odločila, da na vrhu Golice zgradi slovensko kočo.

Slovesno so jo odprli junija 1905. V letih med obema vojnama je obe koči upravljala jeseniška podružnica SPD, leta 1943 pa so partizani obe koči požgali, da jih ne bi sovražnik uporabil kot oporišče. Leta 1979 so na občnem zboru PD Jesenice sklenili, da bodo na temeljih nekdanje Nemške koče zgradili novo planinsko postojanko. Z gradnjo so končali pet let pozneje in kočo še istega leta tudi slovesno odprli.

Koča je odprta od začetka maja do sredine oktobra. V njenem gostinskem prostoru je 50 sedežev, pri mizah pred kočo pa še dodatnih 80. V petih sobah je na voljo 26 postelj, na skupnih ležiščih pa lahko prenoči 15 oseb.

Po razgled na bližnji vrh Golice

Čeprav je od koče lep razgled, bomo še lepšega deležni, če se povzpnemo na pol ure oddaljen vrh Golice. Od tam na vzhodni strani najprej opazimo greben Karavank s Stolom in Košuto, desno pa se kažejo vrhovi Kamniških Alp. Proti jugovzhodu nam pogled seže čez gorenjsko ravnino in Ljubljansko kotlino do notranjskih hribov s Snežnikom ter še naprej. Na južni strani vidimo pobočja Golice proti vasi Planina pod Golico in proti dolini Save razčlenjen hribovski svet. Na drugi strani se nad dolino dviga Mežakla.

Proti jugozahodu in zahodu se širijo Julijske Alpe, proti zahodu pa se vleče tudi zahodni del Karavanškega grebena s Klekom in Hruškim vrhom v bližini ter Kepo nekoliko severneje. Z Golice lepo vidimo tudi na koroško stran, in sicer dolino Rož ter Celovško kotlino s Celovcem in Vrbskim jezerom, ob jasnem vremenu pa so vidne tudi Nizke in Visoke Ture z Grossglocknerjem.

Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ