Koča stoji ob zgornjem robu velike jase malo pod vrhom Hleviške planine, enega izmed vrhov hribovitega območja med Idrijco in Nikovo. Prvo postojanko so idrijski planinci uredili v hiši, ki so jo odkupili od enega od gozdarjev, in jo odprli julija 1948. Hleviška planina je priljubljena izletniška točka Idrijčanov in točka na Slovenski planinski poti, zato je koča kmalu postala premajhna.
Leta 1953 so poleg stare začeli graditi novo, večjo kočo, in jo odprli junija 1955. Leta 1979 so jo temeljito obnovili. V letih od 1985 do 1989 je Planinsko društvo Idrija kočo povečalo in posodobilo. Zgradili so prizidek, posodobili notranje prostore in uredili zunanjost stavbe. Slovesna otvoritev povečane in prenovljene koče je bila 18. junija 1989 ob praznovanju 85-letnice planinskega društva. Ponovno temeljito obnovo so zaključili leta 2005.
Koča je odprta od petka od 16. ure do nedelje do 19. ure in ob praznikih. V dveh gostinskih prostorih zagotavlja 45 sedežev, nekaj sedišč pa je tudi pred kočo. V treh sobah ima 15 postelj, urejena pa je tudi zimska soba.
Po razgled na vrh planine
Prav od koče se lep razgled odpre le proti jugovzhodu, saj na ostale strani razgled ovira gozd. Po obširnejši razgled se je vredno povzpeti na bližnji travnati vrh Hleviške planine. Proti vzhodu vidimo v bližini Idrijo, nad njo Gore, desno pa Medvedje Brdo. Na južni strani se nad ozko dolino Bele dviga Črnovrška planota z Javornikom in Špikom, proti jugozahodu in zahodu pa vidimo samotne kmetije v Čekovniku, razloženem hribovitem naselju med Idrijco in Nikovo. V ozadju so severna pobočja Trnovskega gozda z Golaki.
Severozahodno sta Vojskarska planota in Jelenk, v bližini dolina ob potoku Nikova, naprej pa del razloženega naselja Kanomlja. Proti severu so pred nami Porezen, Črni vrh nad Novaki, Blegoš, Ratitovec, Bevkov vrh, Ermanovec, Stari vrh in Lubnik, obzorje pa zapirajo Julijci s Triglavom ter Karavanke in Kamniške Alpe.