Postojanke - Koča na Kriški gori

Koča na Kriški gori se nahaja 1471 metrov visoko na vrhu Mežnarjeve senožeti na zahodnem delu podolgovatega slemena Kriške gore. Planinsko društvo Križe jo je začelo graditi leta 1950, leto pozneje pa je že bila zasilno odprta ob sobotah in nedeljah. Dokončano kočo so slovesno odprli konec junija 1953, deset let pozneje pa dozidali še prizidek z jedilnico in skupnim ležiščem. Leta 1975 so končali z gradnjo tovorne žičnice, ki do koče vozi iz vasice Gozd. Leta 1981 so kočo povečali in obnovili, a so kmalu ugotovili, da je še vedno pretesna. Tako so celotno stavbo leta 1991 podrli in pričeli z gradnjo nove. Za silo so jo zgradili še istega leta, nato pa v naslednjih dveh letih nadaljevali z gradnjo, pri čemer je koča ves čas nemoteno poslovala.

Koča je stalno odprta od 1. junija do 15. septembra, sicer pa od četrtka od 15. ure dalje do nedelje do mraka ter vse dneve pred prazniki od 14. ure do mraka. V treh gostinskih prostorih je na voljo 80 sedežev, ogromno prostora pa je tudi na terasi pred kočo, kjer lahko sedi 100 oseb. V koči je deset sob, v katerih je skupno 40 postelj, na skupnem ležišču pa lahko prenočuje do 12 oseb. Ob koči je tudi vzletišče za jadralne padalce.

S terase pred kočo lahko uživamo v razgledu na vzhodno, južno in zahodno stran, če pa se povzpnemo na bližnje sleme nad kočo, pa tudi na severno. Na vzhodni strani se nam odpre pogled na travnata prisojna pobočja in sleme Kriške gore, ki se zaključuje s Tolstim vrhom. Za njim je Storžič, desno od njega pa vidimo del Krvavca. Na južni strani vidimo obsežno Ljubljansko kotlino in spodnji del gorenjske ravnine s Kranjem. Nad slednjima je hribovje, ki ju obkroža od zahodnega dela Posavskega hribovja prek Krima in Polhograjskega hribovja do Škofjeloškega hribovja ter na obzorju do Snežnika, Javornikov in Trnovskega gozda.

Na zahodni strani se bohotita z gozdom bogati Jelovica in Pokljuka, za njima pa vidimo Julijske Alpe s Triglavom in v tej smeri tudi Blejsko jezero. Pred njim je še zgornji del gorenjske ravnine z Radovljico. Na zahodu vidimo tudi Dobrčo, Stol in Begunjščico. Na severni strani se nam odpre pogled na Lomsko dolino od Tržiča do Storžiča, lepo pa je viden tudi mogočen masiv Košute z vsemi svojimi vrhovi od Velikega vrha do Košutnikovega turna.