Dom stoji na kratkem slemenu, ki povezuje Roviškovec (930 m) in vrh Zasavske svete gore (852 m), na katerem stoji Marijina cerkev, okoli katere je še precej ohranjeno taborsko obzidje. Prvo zavetišče na Zasavski sveti gori je 1. januarja 1927 odprla litijska podružnica Slovenskega planinskega društva. Poimenovali so ga po takratnem predsedniku podružnice Ferdu Tomazinu (1869-1937), ki je bil med drugim pobudnik nove planinske koče, ki so jo zgradili na sosednjem gričku Požarnica in jo odprli pod imenom Tomazinova koča 9. avgusta 1931.
Kočo so 15. maja 1943 požgali partizani, da se v njej ne bi nastanili nemški vojaki. Po osvoboditvi je Planinsko društvo Zagorje na pogorišču Tomazinove koče postavilo zasilno zavetišče, ki ga je odprlo 16. junija 1946. Leta 1949 so na temeljih nekdanje med NOB požgane šole zgradili nov planinski dom, ki pa ga je 2. novembra 1974 uničil požar. Zagorski planinci so ga popolnoma obnovili in slavnostno odprli 7. avgusta 1976.
Dom je z izjemo ponedeljkov stalno odprt. V dveh gostinskih prostorih nudi 60 sedežev, v petih sobah 16 postelj, v dveh večjih sobah pa devet skupnih ležišč.
Od cerkve na vrhu Zasavske svete gore je širok razgled na vse strani, le proti vzhodu ga zakriva bližnji Roviškovec. Na jugovzhodu vidimo Kum, za njim Gorjance, na jugu pa se nad ozko dolino Save dvigajo Polšniški Dolomiti z Ostrežem. Proti jugozahodu so v bližini litijski hribi, daleč za njimi pa Snežnik, Javorniki in Nanos. Od zahoda proti severu so na obzorju Julijci s Triglavom, Karavanke in Kamniške Alpe, v bližini pa zahodni del Posavskega hribovja proti Ljubljanski kotlini. Proti severu vidimo Veliko in Menino planino, za njima Raduho, čisto na severu pa še Pohorje.