Postojanke - Ribniška koča na Pohorju

Ribniška koča se nahaja na nadmorski višini 1507 metrov na manjši planoti tik pod Malim Črnim vrhom. Predhodnico današnje koče je na bližnjem Ribniškem sedlu leta 1932 odprla mariborska podružnica Slovenskega planinskega društva. Leta 1942 je bila stavba požgana, Planinsko društvo Maribor Matica pa je novo odprlo leta 1949. Leta 1971 so jo predali PD Radlje ob Dravi, a je to ni uspelo sproti obnavljati, zato jo je dve leti pozneje zaprlo.

Leta 1976 je bilo ustanovljeno Planinsko društvo Sladki Vrh, ki je še istega leta prevzelo Ribniško kočo. Začelo jo je obnavljati in jo dve leti pozneje tudi odprlo. Leta 1993 je najemnik koče postal Janko Zapečnik, ki to delo opravlja še danes, PD Paloma Sladki Vrh pa skrbi za sprotno obnovo koče. Tako so pred kratkim uredili planinsko sobo, ki sprejme do 40 obiskovalcev.

Koča je stalno odprta, razen v maju, juniju, septembru in oktobru, ko ob ponedeljkih ne obratuje. V gostinskem prostoru je za goste na voljo 90 sedežev, v desetih sobah pa 40 postelj. Apartmaji zagotavljajo še 18 ležišč, skupna ležišča pa 28. Tik pred kočo je manjši zimskošportni center s tremi vlečnicami, mimo koče pa je speljana tudi znana pohorska smučarsko tekaška proga.

Ribniške koče na Pohorju se je zaradi odličnega razgleda in lepe zgradbe oprijel naziv »Kraljica pohorskih planinskih postojank«. Kar se tiče razgleda, je najvidnejši bližnji Jezerski vrh, naprej proti vzhodu pa opazimo greben Pohorja in del Dravske doline z Mariborom. Na zahodni strani se v bližini dvigata Črni vrh in Velika Kopa, ki veljata za najvišja pohorska vrhova. Na severni strani vidimo Ribnico na Pohorju, Janževski vrh, Rdeči breg, del Dravske doline z Radljami ob Dravi ter skoraj celotno pogorje Kozjaka.

Za še boljši razgled se je vredno povzpeti na bližnji Mali Črni vrh. Z njega se nam na južni strani odpre razgled na Mislinjsko dolino, Graško goro, Paški Kozjak in Posavsko hribovje. Na zahodni in severozahodni strani vidimo Kamniško-Savinjske Alpe, Obir, Uršljo goro, Peco, Svinško planino in Golico.

Oskrbnik planinske koče le težko postori vse brez pomoči dodatnih rok. Nam lahko za začetek poveste, koliko ljudi skrbi za goste Ribniške koče na Pohorju?

Na koči sva dva redno zaposlena, pomaga pa mi tudi cela družina – žena in oba otroka.

Morda beležite približno število obiskovalcev v času poletne sezone?

Letošnja sezona je bila zelo slaba, tako da ni bilo dosti planincev v poletnem času.

Ima koča vpisno knjigo? Morda najbolj zveste obiskovalce konec leta simbolično nagradite?

Seveda ima koča vpisno knjigo, kamor se planinci in pohodniki vpisujejo.

Bi izpostavili kakšno posebnost v vaši ponudbi jedi in pijač?

Znani smo po odličnih enolončnicah, posebej dobri pa so tudi naši vampi. Pripravljamo tudi kosila in jedi po naročilu za posameznike ali skupine. Posebej pa smo znani po borovničevi piti, vročih borovnicah in borovničevih palačinkah.

Gostom poleg okrepčila in zavetja ponujate še kaj?

Ja, na takšni planinski koči se marsikaj dogaja. Nekdo na primer omaga in ne more naprej, nakar ga odpeljemo v dolino, nekdo se je že izgubil sredi noči na poti do koče sredi gozdov, pa smo ga šli iskat (in ga tudi našli) …

Ali kot oskrbnik spremljate tudi aktualne razmere na planinskih poteh v bližini doma?

Seveda moram kot oskrbnik vedeti za poti okoli naše koče.

Kako je koča oskrbovana? Glede na cesto, ki vodi do nje, verjetno posebnih težav ni.

Kočo poleti oskrbujemo po cesti iz Ribnice na Pohorju, po zimi pa se cesta konča kilometer in pol pred kočo, tako da jo oskrbujemo z motornimi sanmi.

Se morda na kakršenkoli način povezujete s katero izmed drugih planinskih postojank?

Ne.

Imate morda v načrtu kak projekt, na primer dodatno ureditev okolice doma ali njegove notranjosti?

Pred tremi leti smo obnovili kočo, ker je naše planinsko društvo Paloma, Sladki Vrh, pridobilo evropska sredstva. Tako smo obnovili vse sobe, ki imajo sedaj vsaka svojo kopalnico in WC, zamenjali smo okna po vsej koči, nabavili nove postelje, obnovili vodovod in centralno ogrevanje. Mislim, da je naša koča vzorno urejena in vzdrževana ter zasluženo nosi ime Kraljica pohorskih postojank.

Vam morda pride na misel kakšna prigoda, ki ste jo doživeli kot oskrbnik koče?

Teh je gotovo kar nekaj, saj sem oskrbnik že 22 let.