Izleti - Govejek čez Osolnik

Osolnik je eden izmed višjih vrhov Polhograjskega hribovja. Zaradi lege na skrajnem severu je dober razglednik na Gorenjsko. Glavne poti na vrh vodijo iz Sore, iz doline Ločnice, iz smeri Gont in iz Škofje Loke. Na vrhu je cerkev sv. Mohorja in Fortunata, v vasi, kjer je le nekaj hiš, je Turistična kmetija Rožnik, malo naprej pa še Brunarica Osolnik.

Mihelčičev dom na Govejku po nekaterih podatkih stoji na višini 812 metrov, po drugih na 734 in po tretjih na 727 metrih višine - sodeč po izračunu mojega zapestnega prijatelja je najbližja resnici zadnja številka. Planinski dom, ki je v lasti PD Obrtnik Ljubljana, je bil pred kratkim temeljito obnovljen - tam smo se slučajno srečali s predsednikom planinskega društva Mirom Miloševičem, ki je izdal nekaj zanimivih skrivnosti in povabil na slovesno otvoritev, ki bo najverjetneje v drugi polovici maja. Novi oskrbnik je očitno zagnan in tako dom najverjetneje spet čakajo lepši časi.

Najvišji vrh tokratnega izleta pa je Gontarska planina, po enih podatkih visoka 906, po drugih (bolj verjetnih) pa 894 metrov.

Na Osolnik
Mimo Puštalskega gradu v smeri Medvod naredimo nekaj korakov in že nas planinske oznake za Osolnik, Tošč in Črni vrh usmerijo desno na strm kolovoz. Vzpnemo se ob postajah križevega pota, ki vodi na razgledni grič Hribec s cerkvijo Svetega Križa. Po nekaj korakih nas planinski smerokaz usmeri levo, najprej strmo navzdol, potem pa se pot ob ograji strmo vzpne čez pašnik - za nami se kaže lep razgled na Škofjo Loko in v lepem vremenu še na Kamniško-Savinjske Alpe.

Kasneje zavijemo v gozd, pot pa se še naprej vztrajno vzpenja, strmina le nekajkrat nekoliko popusti. Skozi gozd je uhojenih več poti, a po vseh pridemo na isto točko. Pomembnejše križišče je precej višje, držimo se levo navzgor (desno bi se spustili v dolino Hrastnice, ki se konča v Puštalu - tam se lahko vračamo).

Čez nekaj časa pridemo iz gozda na večji travnik brez markacij. Ko pridemo do kolovoza, nadaljujemo nekoliko levo in v ovinku spet desno ali kar ob ograji naravnost navzgor do naslednjega kolovoza - zdaj se usmerimo desno. Čez razgleden travnik pridemo do božjega znamenja in spomenika NOB, kjer se držimo levo in kmalu spet pridemo v gozd in čez nekaj minut na makadamsko cesto. Po nekaj minutah pridemo do večjega križišča, kjer nadaljujemo naravnost po slabšem kolovozu, ki se kasneje zoži in zelo strmo vzpne. Tik pod vrhom se z leve priključi pot iz Sore.

Do Govejka
Od cerkve sv. Mohorja in Fortunata nadaljujemo naravnost in pot se spremeni v kolovoz, po katerem se v nekaj ovinkih spustimo do skupine hiš s Turistično kmetijo Rožnik, kjer so znani po izvrstni hrani iz ekološko pridelanih živil. Pri kmetiji zavijemo desno po makadamski cesti in že čez nekaj deset metrov se levo navzgor odcepi pot do Brunarice Osolnik, ki je le nekaj deset metrov od ceste. Od brunarice se na drugo stran po nekaj stopnicah spet spustimo na cesto, ki se v nekaj ovinkih (lahko jih krajšamo) spusti do razpotja kar sedmih poti. Izberemo srednjo, najožjo.

Po nekaj minutah, večinoma se blago spuščamo, pridemo na ožji kolovoz in potem do razcepa, kjer zavijemo desno. Nekoliko višje se kolovoz spremeni v ozko pešpot, ki po nekaj minutah pripelje na obširno jaso z Mihelčičevim domom. Pravzaprav sta tam dva planinska domova - starejši iz leta 1935, ki ga odprejo le za zaključene žurerske družbe, in novejšega iz povojnega obdobja, ki so ga torej pred kratkim obnovili.

Na Govejek se sicer po najkrajši poti pride iz doline Ločnice, izhodišče poti je pri gostilni Legastja, od koder je do vrha za največ tričetrt ure hoje.

Čez Gontarsko planino
Tik nad domom nas smerokazi usmerijo proti Gontam in Tošču. Pot, ki se najprej strmo vzpne, čez nekaj deset metrov zavije v gozd in se izravna. Sledimo ji nekaj minut, nakar za desnim ovinkom opazimo neoznačeno razpotje. Tam zavijemo desno in se po razglednem grebenu strmo vzpnemo na najvišji vrh tokratnega izleta. Razgleda na Alpe ne pričakujte, saj ga zastira gosto drevje, bolje se vidi proti Krimu. 

Nazaj v Puštal
Nadaljujemo naravnost in v nekaj minutah se spustimo do že znanega razpotja sedmih poti, kjer nadaljujemo proti Osolniku. Pri Turistični kmetiji Rožnik se lahko izognemo vnovičnemu vzponu na Osolnik in nadaljujemo po, najprej asfaltirani, v nadaljevanju pa makdamski cesti, ki se spušča proti Sori. Po dobrih 900 metrih se od ceste levo odcepi ožja pot, po kateri si skrajšamo pot do domačije Močeradnik - med hišami po makadamski cesti pridemo do že znanega razpotja, kjer zavijemo desno in se priključimo poti, po kateri smo se vzpenjali.

Nazaj grede bi se lahko spustili tudi v dolino Hrastnice, a smo v tem primeru obsojeni še na slab kilometer in pol asfaltirane ceste.

Skupaj dolžina: 15,44 km
Skupaj višinskih metrov: 971 m
Skupaj spustov: 977 m

Maksimalna višina: 882 m
Minimalna višina: 341 m
Skupaj čas: 11:38:15

Prijavljeni uporabniki lahko prenesejo GPS sled.